Kot razloge, zakaj raba sloven\u0161\u010dine nazaduje, raziskava med drugim navaja izseljevanje ljudi iz dvojezi\u010dnih krajev, premajhno ponudbo za izobra\u017eevanje v sloven\u0161\u010dini ter slabo prisotnost manj\u0161inskih institucij na dru\u017ebenih omre\u017ejih. Priseljevanje ljudi iz Slovenije to sicer kompenzira, a le deloma.<\/p>\n
Kraje z vi\u0161jim dele\u017eem slovensko govore\u010dega prebivalstva je namre\u010d izseljevanje – \u0161e posebej mladih \u017eensk – v ve\u010dja mesta posebej prizadelo. Po drugi strani bele\u017eijo trend priseljevanja iz Slovenije – dele\u017e slovenskih dr\u017eavljanov na dvojezi\u010dnem obmo\u010dju se je od leta 2008 po\u010detveril -, za kar je zaslu\u017eno predvsem zaposlovanje s strani podjetja Mahle Filtersysteme z obmo\u010dja Pliberka.<\/p>\n
Kot \u0161e ka\u017ee raziskava, se sloven\u0161\u010dina uporablja predvsem govorno in v zasebnem \u017eivljenju, npr. v dru\u017eini ali cerkvi. Pogosteje jo uporabljajo starej\u0161i. Zadnje pri rabi sloven\u0161\u010dine so ob\u010dine in upravne enote. Raziskovalci opozarjajo, da je treba na tem podro\u010dju nadoknaditi zamujeno in da se zakonske dolo\u010dbe v praksi pogosto ne izvajajo. Dele\u017e dvojezi\u010dnega pouka na osnovnih \u0161olah je 40-odstoten, kar je premalo. Klasi\u010dne manj\u0161inske medije uporabljajo predvsem starej\u0161i, medtem ko manj\u0161inske institucije spletne dru\u017ebene kanale le malo uporabljajo.<\/p>\n
Raziskava temelji na podatkih iz zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 in iz registra prebivalstva, poleg tega pa so izvedli tudi intervjuje z razli\u010dnimi strokovnjaki in anketo, ki je zajela pribli\u017eno 1200 ljudi na dvojezi\u010dnem obmo\u010dju, poro\u010da avstrijska tiskovna agencija APA.<\/p>\n
Izvedbo \u0161tudije je danes \u017ee pozdravila Skupnost koro\u0161kih Slovencev in Slovenk (SKS), ena od krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koro\u0161kem, in se obenem na podlagi ugotovitev zavzela za preusmeritev jezikovne in narodnostne politike v Avstriji.<\/p>\n
“Glede na to da je sloven\u0161\u010dina v fazi pozitivnih sprememb, glede na jasno zavezo Republike Avstrije in de\u017eele Koro\u0161ke k jezikovni in kulturni raznolikosti ter na podlagi evropske listine o regionalnih in manj\u0161inskih jezikih, ki jo je ratificirala Avstrija, in okvirne konvencije Sveta Evrope, je treba zdaj nemudoma udejanjiti nove potrebe jezikovne in narodnostne politike,” so zapisali v sporo\u010dilu za javnost in posebej izpostavili podro\u010dje elementarne pedagogike, kjer so dolo\u010deni ukrepi \u017ee bili dose\u017eeni, “zdaj pa bi morali takoj slediti nadaljnji zvezni zakonodajni ukrepi”.<\/p>\n
V SKS \u0161e poudarjajo, da bi bilo treba nemudoma omogo\u010diti in zakonsko zagotoviti u\u010denje slovenskega jezika oziroma vseh jezikov avstrijskih narodnostih skupin, ki so tudi jeziki sosednjih dr\u017eav, tudi zunaj avtohtonih poselitvenih obmo\u010dij ali v mestnih sredi\u0161\u010dih. To je posebej nujno spri\u010do demografskega razvoja in krepitve Avstrije kot gospodarske lokacije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski jezik se na avstrijskem Koro\u0161kem vedno manj uporablja, ka\u017ee \u0161tudija, ki jo je za urad avstrijskega kanclerja izvedel javnomnenjski in\u0161titut OGM in katere izsledke so javno predstavili danes v Celovcu.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":257732,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[7965,1538,5803],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n