Sin re\u017eiserja prvega slovenskega zvo\u010dnega igranega celove\u010derca Na svoji zemlji Franceta \u0160tiglica se je najprej vpisal na arhitekturo, potem pa prepisal na umetnostno zgodovino in sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomiral. \u017de kot desetletni de\u010dek je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru, enem najpomembnej\u0161ih in tudi mednarodno najuspe\u0161nej\u0161ih slovenskih filmov, ki ga je re\u017eiral njegov o\u010de. Pri njem je kasneje delal kot asistent re\u017eije.<\/p>\n
“Da sem odra\u0161\u010dal pod okriljem priznanega re\u017eiserja, se mi je v\u010dasih \u0161telo v plus, v\u010dasih pa mi je bilo tudi v breme. O\u010de mi ni toliko pomagal, kot so mislili. Ni se vme\u0161aval v moje delo. Pustil me je pri miru. Ni hotel vplivati name. Ko sem mu rekel, da bom re\u017eiser, je odgovoril le: ‘Bo\u0161 \u017ee videl.’,” je povedal.<\/p>\n
Kot asistent re\u017eije je sodeloval tudi pri celove\u010dernih filmih drugih re\u017eiserjev, kot so Sedmina Matja\u017ea Klop\u010di\u010da, Idealist Igorja Pretnarja in Ljubezen Rajka Ranfla, ter pri vseh slovenskih mladinskih klasikah iz 70. in 80. let prej\u0161njega stoletja: Sre\u010da na vrvici, U\u010dna leta izumitelja Pol\u017ea in Ko zorijo jagode.<\/p>\n
V tistem obdobju je tudi re\u017eiral, predvsem kratke dokumentarne filme. Za film To \u010dloveka jezi, dokumentarni portret Justa Godni\u010da, aktivista primorske protifa\u0161isti\u010dne organizacije TIGR, je leta 1985 prejel zlato medaljo na beograjskem festivalu.<\/p>\n
Kot so zapisali na SFC, je s celove\u010dernim prvencem Poletje v \u0161koljki v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples. “Lokacijo dogajanja je prvi\u010d v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako neko\u010d pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portoro\u017eem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednje generacije, ki tudi danes na ta film niso pozabile in si ga vsako leto \u017eelijo ponovni ogledati na poletnih prizori\u0161\u010dih.”<\/p>\n
V kinematografih si je film ogledalo ve\u010d kot 100.000 gledalcev, predvajali so ga tudi v tujini, saj je bil med drugim sinhroniziran v nem\u0161\u010dino, prejel pa je tri mednarodne nagrade – grand prixe na filmskih festivalih v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, francoskem Saint-Maloju in Szegedu na Mad\u017earskem.<\/p>\n
Dve leti kasneje je Poletje v \u0161koljki dobilo nadaljevanje, postavljeno v Ljubljano, priljubljenost glavnih likov Toma\u017ea in Milene pa je bila tolik\u0161na, da se je marsikdo \u017ee nadejal celo tretjega dela, ki bi ga, \u010de bi bil splet okoli\u0161\u010din druga\u010den, \u0160tiglic s sodelavci tudi posnel, saj je bil scenarij \u017ee napisan.<\/p>\n
Po osamosvojitvi je za RTV Slovenijo posnel dva igrana filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod paj\u010dolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosma\u010da. Z naslednjim kinofilmom Patriot (1998), ustvarjenim po scenariju Igorja Karlov\u0161ka, je pokazal ambicije bolj hollywoodskega tipa in posnel enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki je povzemal stil in predvsem vizualno govorico popularnih ameri\u0161kih trilerjev iz 80. in 90. let.<\/p>\n
Kasneje je posnel \u0161e tri mladinske filme: TV film Dvojne po\u010ditnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film \u010crni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fa\u0161izmu pred drugo svetovno vojno.<\/p>\n
V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je re\u017eiral vrsto dokumentarnih, reporta\u017enih, propagandnih in etnografskih filmov, mladinskih oddaj ter radijskih iger.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V 76. letu starosti se je poslovil re\u017eiser in scenarist Tugo \u0160tiglic, so sporo\u010dili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Bil je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Leta 1986 je posnel mladinski film Poletje v \u0161koljki, ki je dobil tudi nadaljevanje. Leta 2018 je prejel Badjurovo nagrado za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":473412,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[17549,1650,20069],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n