Predlog prora\u010dunov za leti 2023 in 2024 ohranja rast izdatkov obrambnega ministrstva za oba podsistema – obrambnega in sistem za\u0161\u010dite in re\u0161evanja. Po predlogu se obrambni izdatki v letu 2023 vi\u0161ajo na 976,6 milijona evrov, kar pomeni dvig na 1,36 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), v letu 2024 pa so na\u010drtovani v vi\u0161ini 1,064 milijarde evrov, kar predstavlja 1,44 odstotka BDP. \u0160arec upa, da bo DZ predlog prora\u010duna podprl in s tem potrdil, da je Slovenija resna in kredibilna partnerica v mednarodni skupnosti.<\/p>\n
Slovenski obrambni sistem se sicer soo\u010da z nekaj izzivi. Med drugim ima marsikatera enota nezadostno opremo, kar onemogo\u010da dvigovanje ocene bojne pripravljenosti, je odgovoril na vpra\u0161anje, kdaj lahko pri\u010dakujemo dvig ocen.<\/p>\n
Na kritike predsednika republike Boruta Pahorja na ra\u010dun postopka odstopa od pogodbe o nakupu boxerjev \u0160arec odgovarja, da se je za odstop odlo\u010dila vlada po pregledu revizijskega poro\u010dila. Tega je Pahor tudi prejel, je dodal. Od prihodnjega predsednika republike sicer pri\u010dakuje, da bo spo\u0161toval svojo ustavno vlogo.<\/p>\n
Med bolj temeljnimi izzivi je nezadostna kadrovska slika Slovenske vojske. Sindikati, reprezentativni na podro\u010dju obrambe, sicer opozarjajo, da so vojaki glede nekaterih vpra\u0161anj v slab\u0161em polo\u017eaju kot drugi javni uslu\u017ebenci. “Enotni pla\u010dni sistem pozna delo od 7. do 15. ure, kar je ve\u010d, mora biti pla\u010dano. Voja\u0161ki poklic ni tak,” je tudi sam izpostavil eno od teh okoli\u0161\u010din.<\/p>\n
Vrhovno sodi\u0161\u010de je marca odlo\u010dilo, da morajo vojakov \u010das na stra\u017ei \u0161teti v delovni \u010das. V praksi namre\u010d vojakom stra\u017eo \u0161tejejo v delovni \u010das, vse nadaljnje ure, ko so vojaki na voljo v objektu, pa so obra\u010dunane kot pripravljenost na delo, ko so pla\u010dani v vi\u0161ini 50 odstotkov. \u0160arec te\u017eko napoveduje, kdaj to\u010dno se bo ta zadeva uredila, se pa zaveda, da je glede nje vlo\u017eenih ve\u010d to\u017eb.<\/p>\n
“Eno je formalno-pravno, drugo je pa vsebinsko razumevanje polo\u017eaja vojakov in tukaj smo spet pri tem, da ta poklic ni poklic za osem ur. To niso lahko re\u0161ljivi problemi in zagotovo jih ne bomo pometli pod preprogo,” je obljubil.<\/p>\n
Kot pravi, se sestajajo s sindikati in i\u0161\u010dejo odgovor na to in druga odprta vpra\u0161anja. Osebno bi najraje videl, da bi se vojake izvzelo iz enotnega pla\u010dnega sistema, vendar se zaveda, da to ni mogo\u010de.<\/p>\n
Nezadovoljstvo vojakov je prisotno tudi zaradi direktive general\u0161taba, ki dolo\u010da pla\u010dilo dodatka po 59. \u010dlenu zakona o slu\u017ebi v Slovenski vojski, glede obra\u010dunavanja dela vojakov pri varovanju dr\u017eavne meje. \u010ce je prej veljalo, da so vojaki do dodatkov upravi\u010deni po petih dneh terenskega dela, je general\u0161tab to z direktivo spremenil v enajst dni. Posledi\u010dno to omogo\u010da rotacijo vojakov na na\u010din, da kve\u010djemu vsake tri mesece dose\u017eejo kvoto, ki jim prina\u0161a dodatek za pove\u010dan obsega dela.<\/p>\n
“Vesel bom, \u010de vojski ne bo treba ve\u010d biti na meji. Veliko se pri\u010dakuje od hrva\u0161kega vstopa v schengen, \u010de se bo to zgodilo, bomo lahko tudi druga\u010de razporejali ljudi,” je na vpra\u0161anje o tem dejal \u0160arec. Dokler vojaki ostajajo na meji, pa po njegovih besedah to spada pod operativo in s tem v pristojnost general\u0161taba. Kako pa komentira, da se je vodstvo general\u0161taba iz te direktive izvzelo? “Te zadeve re\u0161ujemo in te\u017eko karkoli javno komentiram,” je odgovoril.<\/p>\n
Kljub navedenemu ocenjuje, da so zaposlitveni pogoji v vojski zadovoljivi. “Mi se vedno pogovarjamo o vojski kot o nadurah pa nesorazmerjih in potem seveda javnost dobi vtis, da se ne dela drugega kot da se pogovarjamo, kdo ima ve\u010d nadur. Ampak vojska je pa\u010d \u010dasten poklic,” meni obrambni minister, ki sicer napoveduje dopolnitve zakona o slu\u017ebi v Slovenski vojski. Podrobnosti pa \u0161e ne razkriva.<\/p>\n
Ob vpra\u0161anju ali bi poklicni vojaki, tako kot poklicni gasilci, potrebovali svojo kolektivno pogodbo, je \u0160arec mnenja, da to ni glavna stvar, ki bi re\u0161evala polo\u017eaj vojske. “Mislim, da je treba SV najprej opremiti, saj mladi, ki se odlo\u010dajo za vojsko, ne preverjajo ali obstaja kolektivna pogodba ali je ni, ampak jih \u017eene kaj drugega,” meni. Glede tega se sklicuje na velik interes mladih za udele\u017ebo na voja\u0161kih taborih. “Tisti, ki pride izklju\u010dno zaradi denarja v vojsko, bo morda razo\u010daran. Ampak mislim, da mladi, ki se odlo\u010dajo za ta poklic, nanj ne gledajo na tak na\u010din.”<\/p>\n
\u0160arec zagotavlja, da se zaveda izzivov popolnjevanja voja\u0161kega kadra. “Prej\u0161nja vlada je \u0161tevilke prikazovala z raznimi statisti\u010dnimi prilagajanji, kar ni odra\u017ealo realnega stanja, saj se trend manjka vojakov ni ustavil, ampak prav nasprotno. Mi smo se tega lotili s pripravo konkretnih ukrepov in re\u0161itev, na vsem tem intenzivno delamo,” je zagotovil.<\/p>\n
Je pa ob omembi gasilcev \u0160arec dejal, da bo odslej vojska pogosteje prisko\u010dila na pomo\u010d ob raznih naravnih nesre\u010dah. “Ko se aktivira dr\u017eavni na\u010drt, je predvideno, da se vojsko vpokli\u010de, ko to odredi poveljnik civilne za\u0161\u010dite,” je pojasnil in dodal, da se od poveljnika civilne za\u0161\u010dite odslej pri\u010dakuje, da bo to tudi dejansko storil, doslej namre\u010d ni bilo vedno tako. Vojska ima na razpolago pare rok, bagre, tovornjake, lopate, samokolnice … in ni tukaj samo za to, “da je v voja\u0161nicah in na vadi\u0161\u010dih, ampak tudi da pomaga ljudem ob naravnih in drugih nesre\u010dah”. “Slovenska vojska je in bo tudi v prihodnje prva prisko\u010dila na pomo\u010d ljudem, ko jo bodo ti potrebovali,” je dodal.<\/p>\n
\u0160arec se na tej to\u010dki ni ustavil s kritikami na ra\u010dun uprave za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, z mesta generalnega direktorja katere je nedavno odstopil Darko But. “Preve\u010dkrat poslu\u0161amo, kako se kak\u0161na stvar ne da. \u010ce bi poslu\u0161ali vidnega predstavnika civilne za\u0161\u010dite, potem na Unici ne bi \u010drpali vode in je vozili v Ri\u017eano,” je bil konkreten. Tudi obisk in\u0161pektorjev za informacijsko varnost po avgustovskem kibernetskem napadu na informacijski sistem uprave je namre\u010d pokazal na vrsto nepravilnosti, izrekli so 24 ukrepov in podali \u0161e devet priporo\u010dil.<\/p>\n
“Ni moj namen, da o tem samo javno govorim. Moj namen je, da uprava za\u010dne delovati, tako kot je treba,” je navedel. V smeri ve\u010dje u\u010dinkovitosti namerava kot minister uveljaviti tudi priporo\u010dilo o reorganizaciji regijskih \u0161tabov civilne za\u0161\u010dite.<\/p>\n
Delovanje civilne za\u0161\u010dite na terenu sicer ocenjuje kot dobro, tam gasilci dobro sodelujejo z vojsko in policijo. “Vodstvene strukture v nekaterih organizacijah pa so drugo vpra\u0161anje,” je pripomnil in dodal, da “ko \u010dlovek pokli\u010de na 112, ga ni\u010d ne zanima, kako so razdeljene pristojnosti med upravo in ministrstvom. Zanima ga, ali bo pri\u0161lo gasilsko vozilo”. Vlada je sicer minuli teden na mesto vr\u0161ilca dol\u017enosti generalnega direktorja uprave za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje imenovala Leona Behina.<\/p>\n
Leto\u0161nji po\u017ear na Krasu je pokazal tudi potrebo po dodatnih gasilskih letalih. V ta namen bodo na ministrstvu dokupili gasilni modul za transportno letalo spartan, ki je \u0161e v postopku nakupa. \u0160arec opozarja, da to ne bodo palete z vodo, s katerimi je ob po\u017earu gasil romunski spartan, temve\u010d “cisterna, ki se jo namesti v letalo in ima mo\u017enost vodo odvre\u010di v eni potezi ali jo polivati postopno.” Modul bodo z vodo polnili na letali\u0161\u010du, kar pa prina\u0161a mo\u017enost ga\u0161enja s sladko vodo, ki je za namen ga\u0161enja u\u010dinkovitej\u0161a, prav tako pa je to bolj ekolo\u0161ko.<\/p>\n
Poleg tega bo ministrstvo za obrambo \u0161e ta mesec predlagalo vladi nakup lahkih letal za ga\u0161enje, ki so za na\u0161e razmere primernej\u0161a od kanaderjev. Ob tem so veliko cenej\u0161a, s 3000 litrsko cisterno pa kljub temu \u0161e vedno zelo u\u010dinkovita. Drago bo usposabljanje posadke, \u0160arec ga ocenjuje pri 600.000 evrih, a “varnost nima cene,” je sklenil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minister za obrambo Marjan \u0160arec \u017eeli, da Slovenija v mednarodnem okolju ostane kredibilna partnerica, zato upa, da bo DZ potrdil prora\u010dun, ki predvideva dvig obrambnega prora\u010duna na 1,44 odstotka BDP v 2024. Del tega bo namenjen tudi opremi za Slovensko vojsko ter (hkrati) za namen za\u0161\u010dite in re\u0161evanja. Obenem i\u0161\u010dejo re\u0161itve sindikalnih zahtev.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":473445,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[7810,4550],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n