Najve\u010d pogre\u0161anih je odraslih in starej\u0161ih oseb, \u0161e posebej pogosto gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi. V ve\u010d primerih gre tudi za izgubljene osebe v gorah ali zapustitve zdravstvenih ali negovalnih ustanov, dele\u017e mladoletnih pa je vseskozi nekje okoli 30 odstotkov vseh pogre\u0161anih oseb, opa\u017eajo na policiji.<\/p>\n
Motivi za pogre\u0161anje oseb so, kot pojasnjujejo na policiji, razli\u010dni in odvisni od razli\u010dnih dejavnikov, kot so starost, navade in osebne lastnosti pogre\u0161anega ter nezgode in naravne nesre\u010de. Zlasti pogost motiv za odhod od doma so spori z bli\u017enjimi, velikokrat pa za pogre\u0161anje ni posebnega motiva in je posledica nezgode ali drugega nenadnega dogodka, tudi smrti. Pri otrocih in mladoletnikih pa lahko gre tudi za dru\u017eenje s sovrstniki, uporni\u0161tvo, \u017eeljo po dogodiv\u0161\u010dinah, neuspeh v \u0161oli ali zaljubljenost. V\u010dasih pa pogre\u0161ani pove, da je dom zapustil, ker je potreboval \u010das zase.<\/p>\n
Na policiji poudarjajo, da ni nikoli bilo nikakr\u0161nega roka za odlo\u017eitev prijave, zato svetujejo, da se pogre\u0161anje prijavi \u010dim prej, \u0161e zlasti pri pogre\u0161anih otrocih in ranljivih osebah. \u010cas je namre\u010d odlo\u010dilen dejavnik in manj \u010dasa kot mine od izginotja do prijave, ve\u010d je mo\u017enosti, da bodo pogre\u0161ano osebo na\u0161li \u017eivo in nepo\u0161kodovano. Sode\u010d po statistiki, so pogre\u0161ane osebe v ve\u010d kot polovici primerov najdene v nekaj urah, v 80 odstotkih pa v enem dnevu, ostalih 20 odstotkov oseb pa ostane pogre\u0161anih.<\/p>\n
Mit, da se pogre\u0161ane osebe tako ali tako same vrnejo domov, ne dr\u017ei. Kot poudarjajo na policiji, se pogre\u0161ani sami vrnejo domov le v slabi tretjini primerov. Pribli\u017eno 30 odstotkov jih najde policija, 30 odstotkov pa jih najdejo svojci, prijatelji ali drugi ob\u010dani. Nekaj odstotkov pogre\u0161anih se najde hospitalizirane v bolni\u0161nicah, nekaj pa tudi mrtvih kot posledica nezgode, samomora ali umora.<\/p>\n
Prve aktivnosti policije po prijavi pogre\u0161anja so usmerjene v pogovore s svojci, prijatelji in znanci pogre\u0161anega ter oseb, ki bi lahko podale koristne podatke. Pomembno je, da se prijave pogre\u0161anih vnesejo v razli\u010dne policijske evidence in v druge sisteme policijskega informiranja, tudi v sosednjih dr\u017eavah, \u0161e poudarjajo na policiji.<\/p>\n
Za izvedbo iskalne akcije je treba nujno najprej ugotoviti, kje se je pogre\u0161ani nazadnje nahajal, saj lahko policisti le na podlagi ugotovljene zadnje lokacije pogre\u0161anega organizirajo ter izvedejo kvalitetno iskalno akcijo. Pogosto se za koristne izka\u017eejo tudi objave v medijih, saj so Slovenci v primerih, ko je treba pomagati so\u010dloveku, izjemno odzivni.<\/p>\n
Po podatkih slovenske policije je vsako leto povpre\u010dno prijavljenih okoli 500 pogre\u0161anih oseb, v zadnjih desetletjih policisti opa\u017eajo trend med 400 in 600 prijav letno. V evidenci pogre\u0161anih oseb je v Sloveniji trenutno 244 pogre\u0161anih oseb. Policija poudarja, da v Sloveniji oseba ostane pogre\u0161ana, dokler ni najdena \u017eiva ali mrtva, ne glede na morebiten sum kaznivega dejanja.<\/p>\n
Danes se je v Ljubljani za\u010dela dvodnevna mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala policija in ministrstvo za notranje zadeve. Na njej je o temi pogre\u0161anih oseb spregovorilo ve\u010d slovenskih in tujih policijskih ter drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem podro\u010djem.<\/p>\n
Po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je pri iskanju pogre\u0161anih oseb zelo pomemben multidisciplinarni pristop, torej sodelovanje policije z drugimi dr\u017eavnimi organi, s centri za socialno delo in s \u0161olami.<\/p>\n
Vodja mre\u017ee policijskih strokovnjakov za pogre\u0161ane osebe in vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji Damjan Mikli\u010d je med drugim poudaril, da je bila tema pogre\u0161anih oseb tudi ena od osrednjih prednostnih nalog v \u010dasu predsedovanja Slovenije Svetu EU. “Slovenski strokovnjaki smo pripravili in uskladili z vsemi dr\u017eavami EU nabor ukrepov za izbolj\u0161anje \u010dezmejnega sodelovanja. “S tem smo prvi\u010d postavili temo pogre\u0161anih oseb na evropski zemljevid varnostne arhitekture, z namenom, da dvignemo stopnjo varnosti vseh ljudi v Evropi,” je pojasnil na dana\u0161nji konferenci.<\/p>\n
“Mislim, da ne pretiravam, ko re\u010dem, da bo zaradi tega dose\u017eka re\u0161enih na tiso\u010de ljudi oz. na tiso\u010de otrok,” pa je dejal ustanovitelj in predsednik fundacije Amber Alert Europe Frank Hoen in poudaril, da se je prvi\u010d doslej uspelo 27 evropskih dr\u017eav prav zaradi Slovenije uskladiti glede pristopa k re\u0161evanju problematike pogre\u0161anih oseb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sode\u010d po evidenci pogre\u0161anih oseb, je v Sloveniji trenutno pogre\u0161anih 244 oseb, vsako leto pa je povpre\u010dno prijavljenih okoli 500 pogre\u0161anih, so za STA navedli na Generalni policijski upravi. O tej temi bodo slovenski in tuji policijski ter drugi strokovnjaki spregovorili tudi na konferenci v Ljubljani, ki se je pravkar za\u010dela.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":473595,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4917,1728,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n