Odlok za razpis referenduma o zakonu o vladi je DZ sprejel z 73 glasovi za in nobenim proti, odloka za razpis referendumov o zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi pa s 74 glasovi za in nobenim proti. V vseh treh primerih je bil vzdr\u017ean poslanec SDS Jo\u017ee Tanko.<\/p>\n
DZ je zavrnil tudi dopolnila SDS, s katerimi so predlagali, da bi vse tri zahteve za referendum izvedli so\u010dasno z drugim krogom lokalnih volitev, 4. decembra. To so utemeljevali z racionalnostjo in ekonomi\u010dnostjo. Volivci bi tako na voli\u0161\u010da od\u0161li le enkrat, namesto dvakrat, s \u010dimer bi prihranili \u010das in stro\u0161ke, prihranili pa bi tudi na ogrevanju prostorov, so svojo zahtevo pojasnjevali v SDS.<\/p>\n
Tekom razprav so v SDS zatrjevali, da se v ve\u010dini ob\u010din pri\u010dakuje drugi krog lokalnih volitev. Drugi krog lokalnih volitev so leta 2018 izvedli v 56 od 212 ob\u010din, kar je dobra \u010detrtina.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbi\u010d je pojasnil, da ob\u010dinske volilne komisije, ki izvajajo lokalne volitve, niso enake okrajnim volilnim komisijam, ki izvajajo referendume in da gre torej za popolnoma druge organe. V praksi bi tako morali imeti ponekod na istem voli\u0161\u010du dve volilni komisiji.<\/p>\n
Prav tako pa voli\u0161\u010da niso povsod na istih lokacijah, tako bi nekateri volivci morali glas za lokalne volitve in glas za referendum oddati na dveh razli\u010dnih lokacijah, kar bi po mnenju koalicije zmedlo ljudi. Argument, da ljudje ne morejo odlo\u010dati o treh referendumih in voliti \u017eupane, so po besedah opozicijske SDS podcenjujo\u010di do ljudi.<\/p>\n
V koaliciji so opozorili \u0161e, da se lokalne volitve izvajajo na stro\u0161ke lokalnih skupnosti, referendumi pa se financirajo iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Tako bi bila izvedba referenduma z namenom zmanj\u0161evanja stro\u0161kov mo\u017ena le skupaj z drugim krogom predsedni\u0161kih volitev, ki se prav tako financirajo iz dr\u017eavne blagajne. SDS so o\u010ditali, da to ni mogo\u010de, ker so zavla\u010devali z vlo\u017eitvijo zbranih podpisov za referendum.<\/p>\n
V SDS so to zanikali, ker so morali podpise pred oddajo \u0161e enkrat pre\u0161teti. Menijo, da \u017eeli koalicija poseben referendumski dan zato, da bo udele\u017eba na glasovanju \u010dim manj\u0161a, kar pa zanikajo v koaliciji. Koalicija je poudarila \u0161e, da stro\u0161kov z referendumi sploh ne bi bilo, \u010de SDS ne bi dala zahteve zanje.<\/p>\n
Na sedem ur trajajo\u010di seji se je ob vsaki to\u010dki vnela tudi razprava o vsebini predlaganih referendumov in zakonih, ki jim SDS nasprotuje.<\/p>\n
Referendum o spremembah zakona o vladi so v SDS zahtevali, ker se ne strinjajo s \u0161iritvijo vlade za tri ministrstva, kot to na\u010drtuje vlada Roberta Goloba. Poleg reorganizacije posameznih ministrstev, bi na novo ustanovili ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko \u0161olstvo, znanost in inovacije.<\/p>\n
V SDS ocenjujejo, da bi dodatna ministrstva prinesla le dodatne stro\u0161ke. V koalicijskih poslanskih skupinah pa SDS o\u010ditajo, da \u017eeli z referendumskimi postopki le zavla\u010devati postopek o oblikovanju nove vlade. V opozicijski NSi tega referenduma ne podpirajo, saj menijo, da ima vsaka vlada pravico, da si delo organizira tako, kot sama misli, da bo lahko najbolj operativna.<\/p>\n
Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Med drugim namesto 29-\u010dlanskega programskega sveta in 11-\u010dlanskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 \u010dlani, ki jih ne bi imenoval DZ.<\/p>\n
V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTVS prina\u0161a depolitizacijo javnega zavoda, stranka SDS, ki je pobudnica referenduma, pa meni, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programski svet RTVS. Proti uveljavitvi novele so tudi v NSi, zato referendum podpirajo.<\/p>\n
Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Jan\u0161e in ga je DZ sprejel decembra lani. Vlada pravi, da je zamik izvajanja zakona nujen, ker sta vsebina in financiranje osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogo\u010da izvajanja v praksi, kar potrjuje tudi stroka. Novela prina\u0161a tudi dodatna sredstva za dvig pla\u010d v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko \u0161iritev, prav tako so \u017eeleli prepre\u010diti, da bi se pove\u010dani stro\u0161ki dela prelili v cene oskrbnin v domovih starej\u0161ih.<\/p>\n
SDS je zahtevo za referendum podala, ker menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. Referendum podpira tudi NSi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Referendumski troj\u010dek bo 27. novembra, so brez glasu proti odlo\u010dili poslanci DZ. Volivci bodo torej na isti dan odlo\u010dali o spremembah zakonu o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zahtevo za vse tri referendume je dala SDS.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":442750,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2272,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n