“Ta dr\u017eava potrebuje mir in enotnost. Demokracija se je vrnila,” je Lula dejal svojim privr\u017eencem v Sao Paulu, poro\u010dajo tuje tiskovne agencije.<\/p>\n
Dodal je, da so izzivi pred njim ogromni, ter na\u0161tel prehransko krizo, gospodarstvo, politi\u010dno razdeljenost dr\u017eave ter uni\u010devanje gozdov v Amazoniji.<\/p>\n
Njegov protikandidat, desni\u010darski populist Bolsonaro se je doslej \u0161e ni oglasil, nekaj njegovih privr\u017eencev pa se je zbralo v prestolnici Brasilia in sporo\u010dalo, da ne priznavajo izida volitev.<\/p>\n
Je pa poraz priznalo nekaj Bolsonarovih zaveznikov, med njimi predsednik spodnjega doma parlamenta Arthur Lira, ki je dejal, da je \u010das, da se\u017eejo v roko nasprotnikom ter zgradijo mostove.<\/p>\n
“Kjerkoli na svetu bi predsednik, ki izgublja, \u017ee poklical in priznal poraz. Ampak ni \u0161e poklical, ne vem, \u010de sploh bo poklical in priznal poraz,” je o Bolsonaru dejal Lula.<\/p>\n
Po pre\u0161tetju vseh glasovnic je Lula prejel 50,9 odstotka glasov, Bolsonaro pa 49,1 odstotka. Lula je dobil 2,13 milijona ve\u010d glasov in je slavil v 13 zveznih brazilskih dr\u017eavah, Bolsonaro pa v 14.<\/p>\n
Lula je po objavi izida volitev \u017ee prejel \u0161tevilne \u010destitke iz tujine. Med prvimi mu je \u010destital ameri\u0161ki predsednik Joe Biden, ki je poudaril, da so bile volitve svobodne, pravi\u010dne in verodostojne. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da Brazilija z izidom nedeljskih volitev odpira novo stran zgodovine. Visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell je na Twitterju zapisal, da so bile volitve mirne in dobro organizirane.<\/p>\n
Luli je \u010destital tudi ruski predsednik Vladimir Putin in dejal, da izvolitev potrjuje njegovo veliko politi\u010dno avtoriteto.<\/p>\n
Novi brazilski predsednik je prejel \u010destitke tudi iz ve\u010d latinskoameri\u0161kih dr\u017eav. Med drugimi so mu \u010destitali venezuelski predsednik Nicolas Maduro, argentinski predsednik Alberto Fernandez in predsednik \u010cila Gabriel Boric.<\/p>\n
Brazilija je sedmo najve\u010dje gospodarstvo na svetu ter najve\u010dja in najbolj naseljena dr\u017eava v Latinski Ameriki s pribli\u017eno 156 milijoni volilnih upravi\u010dencev.<\/p>\n
77-letni Lula da Silva, nekdanji sindikalist, \u010digar dolga kariera v brazilski politiki se je pri\u010dela v za\u010detku 80. let prej\u0161njega stoletja, vodi progresivno Delavsko stranko (PT).<\/p>\n
Med letoma 2003 in 2010 je dva mandata zasedal polo\u017eaj predsednika Brazilije in med drugim uvedel obse\u017ene socialne programe, namenjene delavskemu razredu in boju proti rev\u0161\u010dini, na mednarodnem prizori\u0161\u010du pa se je zavzemal za spremembo ravnovesja mo\u010di med svetovnimi silami.<\/p>\n
Leta 2010 je polo\u017eaj zapustil kot eden najbolj priljubljenih voditeljev v zgodovini dr\u017eave, \u010deprav so njegovo zapu\u0161\u010dino nekoliko zasen\u010dile obto\u017ebe o korupciji, zaradi katerih je bil prisiljen v umik iz politike.<\/p>\n
Leta 2017 je bil nato obsojen zaradi pranja denarja in korupcije. Zvezni sodnik v tej zadevi Sergio Moro je pozneje postal minister za pravosodje v Bolsonarovi vladi, Lula pa trdi, da so bile obto\u017ebe la\u017ene. Brazilsko vrhovno sodi\u0161\u010de jih je lani razveljavilo.<\/p>\n
Zato se je lahko nekdanji predsednik zdaj vrnil na politi\u010dno prizori\u0161\u010de. V svoji kampanji se je osredoto\u010dil na “obnovo” zelo razdeljene dr\u017eave in obljube, da noben Brazilec ne bo la\u010den, napovedal pa je tudi boj za ohranitev okolja, predvsem amazonskega pragozda.<\/p>\n
67-letni Bolsonaro, nekdanji voja\u0161ki \u010dastnik in nato 27 let poslanec, je bil za predsednika izvoljen leta 2018. Je kontroverzen politik, njegova stali\u0161\u010da in komentarji, ki jih \u0161tevilni opisujejo kot skrajno desni\u010darske in populisti\u010dne, so bili v Braziliji dele\u017eni tako navdu\u0161enih pohval kot ostrih kritik.<\/p>\n
Opira se predvsem na konservativne in tradicionalne vrednote, kot so Bog, domovina in dru\u017eina. Je glasen nasprotnik istospolnih porok in homoseksualnosti, splava in sekularizma, v zunanji politiki pa je zagovarjal tesnej\u0161e odnose z ZDA in Izraelom.<\/p>\n
Njegov mandat so od januarja 2019 zaznamovale \u0161tevilne krize – mednarodna skupnost ga je med drugim kritizirala zaradi ravnanja v boju s pandemijo covida-19 in uni\u010devanja amazonskega pragozda.<\/p>\n
Kandidata sta se sicer ob koncu kampanje pred drugim krogom predsedni\u0161kih volitev zapletla v hud boj. Zaradi politi\u010dne polarizacije so se pojavljala tudi poro\u010dila o fizi\u010dnih obra\u010dunih med podporniki obeh strani in obto\u017ebe o zlorabah na delovnem mestu, saj naj bi \u0161efi posku\u0161ali ustrahovati svoje zaposlene in jim prepre\u010diti, da bi glasovali po lastni volji.<\/p>\n
Sli\u0161ati je bilo tudi opozorila, da bi lahko Bolsonaro v primeru poraza sledil svojemu politi\u010dnemu vzorniku, nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, in posku\u0161al izpodbijati legitimnost rezultata volitev ali celo organiziral dr\u017eavni udar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na nedeljskih predsedni\u0161kih volitvah v Braziliji je zmagal nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. S 50,9 odstotka glasov je v drugem krogu premagal dosedanjega predsednika Jairja Bolsonara. V prvi izjavi je pozval k miru in enotnosti v dr\u017eavi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":473971,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[1671,11896,10911],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n