Po mnenju novinarja italijanske radiotelevizije RAI v Trstu Andreja \u010cernica se odnosi med Italijo in Slovenijo po slovenskih predsedni\u0161kih volitvah ne bodo spremenili, za kar gre zasluga tudi mo\u010dnim odnosom, ki sta jih v zadnjih letih stkala italijanski predsednik Sergio Mattarella in slovenski predsednik Borut Pahor. Nova slovenska predsednica bo tudi zato imela la\u017eje delo pri vzpostavljanju stikov z italijansko predsedni\u0161ko pala\u010do Kvirinalom, dokler bo Mattarella predsednik sosednje dr\u017eave, Mattarella dobro pozna tudi problematiko slovenske narodne manj\u0161ine v Italiji in Slovenijo, ugotavlja \u010cernic.<\/p>\n
Kot pozitiven sogovornik ocenjuje tudi Pahorjev mandat v odnosu do slovenske manj\u0161ine v Italiji. Med vidnej\u0161imi Pahorjevimi dose\u017eki med drugim izpostavlja stisk rok dveh predsednikov pred spomenikoma na Bazovici in vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manj\u0161ini. S tem se je zaklju\u010dil proces, ki se je med dr\u017eavama razvijal ve\u010d kot desetletje, natan\u010dneje od leta 2010, ko je v Narodnem domu v Trstu pri\u0161lo do zgodovinskega sre\u010danja predsednikov Slovenije, Italije in Hrva\u0161ke Danila T\u00fcrka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovi\u0107a. “Pahor se je predstavljal kot predsednik, ki stavi na povezovanje ljudi. To je po\u010denjal tudi na mednarodni ravni, torej v Trstu in v Celovcu,” je poudaril.<\/p>\n
Kar zadeva odnose z novo italijansko desnosredinsko vlado pa bo treba videti, kako se bodo stvari razvijale, \u0161e meni \u010cernic. Ob tem je spomnil, da je italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni nedavno zagotovila Pahorju, da bo njena vlada ohranila naklonjeno stali\u0161\u010de do slovenske manj\u0161ine, bo pa to odvisno tudi od tega, v kolik\u0161ni meri bodo na odnos italijanske vlade do slovenske manj\u0161ine vplivali krajevni desni\u010darski krogi, ki so bolj protislovensko nastrojeni, je med drugim menil \u010cernic.<\/p>\n
Novinarka hrva\u0161ke radiotelevizije HRT Kristina Pesi\u0107 pa med najbolj aktualnimi zunanjepoliti\u010dnimi vpra\u0161anji med dr\u017eavama izpostavlja vstop Hrva\u0161ke v schengensko obmo\u010dje in s tem povezano vpra\u0161anje, ali bo Slovenija zaradi nezakonitih migracij vzpostavila mejne kontrole na slovensko-hrva\u0161ki meji, podobno kot jih je Avstrija na meji s Slovenijo. “O tem za zdaj ni nobene uradne potrditve, vemo pa, da je predsednik dr\u017eave v prete\u017eni meri zadol\u017een tudi za izvajanje zunanje politike in to je eden od aspektov, ki nas zanima,” je poudarila med drugim. Na vpra\u0161anje, kako na Hrva\u0161kem ocenjujejo Pahorjev mandat, pa odgovarja, da zelo pozitivno, \u0161e iz \u010dasov njegovih pogajanj z nekdanjo hrva\u0161ko predsednico Jadranko Kosor.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Novinarji tujih medijev, ki so nedeljske predsedni\u0161ke volitve spremljali v uradnem medijskem sredi\u0161\u010du na Gospodarskem razstavi\u0161\u010du v Ljubljani, po izvolitvi Nata\u0161e Pirc Musar za novo predsednico dr\u017eave ne pri\u010dakujejo sprememb v odnosih med Slovenijo in sosednjimi dr\u017eavami. Mandat predsednika Boruta Pahorja pa pove\u010dini ocenjujejo pozitivno.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":474376,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[3861,5076],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n