Na medletno rast bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) v tretjem \u010detrtletju so pozitivno vplivale potro\u0161nja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila najizrazitej\u0161a pri rasti doma\u010dega povpra\u0161evanja, a je bila vseeno v okviru dolgoletnega povpre\u010dja, je danes objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad.<\/p>\n
V minulem trimese\u010dju se je doma\u010da potro\u0161nja v primerjavi z enakim obdobjem prej\u0161njega leta pove\u010dala za 2,7 odstotka. K temu so pozitivno prispevali potro\u0161nja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Poraba gospodinjstev se je dvignila za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 odstotka. Vpliv pove\u010danja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.<\/p>\n
Izvoz se je v obravnavanem obdobju po petih zaporednih \u010detrtletjih hitrej\u0161ega nara\u0161\u010danja uvoza v primerjavi z izvozom pove\u010dal po nekoliko vi\u0161ji stopnji kot uvoz. Porasel je za 11,0 odstotka, uvoz pa za 10,7 odstotka.<\/p>\n
“K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namre\u010d pove\u010dal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v prej\u0161njih petih \u010detrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski prese\u017eek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne to\u010dke,” so pojasnili dr\u017eavni statistiki.<\/p>\n
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani po njihovih navedbah zvi\u0161ala za 4,1 odstotka. K njeni rasti so \u017ee \u010detrto \u010detrtletje zapored najve\u010d prispevale zdru\u017eene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno pove\u010dale za 6,4 odstotka.<\/p>\n
Umirjanje gospodarske aktivnosti je bilo zaznano v ve\u010dini preostalih dejavnostih, v nekaterih pa je pri\u0161lo \u017ee do upada, in sicer v kmetijstvu, poslovanju z nepremi\u010dninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobra\u017eevanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rasto\u010dimi dejavnostmi je medtem izstopalo gradbeni\u0161tvo, v katerem je bilo zvi\u0161anje dodane vrednosti ve\u010dje kot v prej\u0161njem \u010detrtletju. Zna\u0161alo je 10,4 odstotka (v drugem \u010detrtletju 7,7 odstotka).<\/p>\n
Statisti\u010dni urad je izpostavil \u0161e skupno zaposlenost v tretjem \u010detrtletju. Zaposlenih je bilo 1.082.000 oseb, kar je okoli 21.000 oseb ali 2,0 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju 2021. Najve\u010d novih zaposlitev je bilo v gradbeni\u0161tvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehni\u010dnih dejavnostih.<\/p>\n
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v minulem trimese\u010dju za 3,9 odstotka vi\u0161ji kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa za 1,4 odstotka ni\u017eji kot v drugem \u010detrtletju letos.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski BDP se je v tretjem \u010detrtletju medletno realno pove\u010dal za 3,4 odstotka, kar je bistveno manj od prvih dveh \u010detrtletij. V drugem \u010detrtletju je bila gospodarska rast na letni ravni 8,3-odstotna, v prvem \u010detrtletju pa 9,7-odstotna. Na \u010detrtletni ravni pa se je BDP v minulem trimese\u010dju po desezoniranih podatkih skr\u010dil za 1,4 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462176,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6426,7124],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n