V srbski prestolnici so zaradi vsakodnevno mo\u010dno onesna\u017eenega zraka po dr\u017eavi \u017ee ve\u010dkrat potekali protesti, nazadnje v nedeljo. Protestniki so zahtevali konkretne ukrepe dr\u017eave za zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti ter opozarjali, da je zrak onesna\u017een v ve\u010dini srbskih mest in da dr\u017eavljani niso dovolj obve\u0161\u010deni o njegovi \u0161kodljivosti.<\/p>\n
Predstavniki oblasti v Srbiji so meteorolo\u0161ke podatke v preteklosti razgla\u0161ali za la\u017eno propagando ekologov in medijev. Strokovnjaki po drugi strani opozarjajo, da je v zadnjih desetih letih zaradi onesna\u017eenega zraka v Srbiji umrlo ve\u010d kot 100.000 ljudi, pi\u0161e beograjski \u010dasnik Danas.<\/p>\n
Kakovost zraka v Srbiji je \u0161e slab\u0161a, kot ka\u017eejo seznami najbolj onesna\u017eenih mest, je za Danas opozoril Dejan Leki\u0107 iz Nacionalne ekolo\u0161ke zveze (NEA). Po njegovih besedah so mesta v Srbiji onesna\u017eena zaradi kombinacije izpustov iz termoenergetskega sektorja, industrije in prometa.<\/p>\n
“\u010ce\u0161nja na torti so izpusti iz malih kuri\u0161\u010d in kotlovnic za ogrevanje. V zadnjem poro\u010dilu dr\u017eavne agencije za varstvo okolja, ki je bilo objavljeno leta 2020, pi\u0161e, da so majhne individualne kurilne naprave prispevale celo ve\u010d kot 60 odstotkov delcev PM2,5 in ve\u010d kot 50 odstotkov delcev PM10,” je za \u010dasnik pojasnil Leki\u0107.<\/p>\n
Po podatkih NEA energetski sektor v Srbiji v zrak izpusti do petkrat ve\u010d onesna\u017eenih snovi, kot je pri\u010dakovati glede na porabo lignita. Po besedah Leki\u0107a je to lahko dokaz za trditve, da termoelektrarne namesto lignita kurijo blato in prah.<\/p>\n
S slabo kakovostjo zraka se soo\u010dajo tudi prebivalci drugih dr\u017eav Zahodnega Balkana. Med prvimi desetimi najbolj onesna\u017eenimi mesti se je tako v torek z indeksom onesna\u017eenosti 164 zna\u0161la tudi prestolnica Bosne in Hercegovine.<\/p>\n
Eden glavnih onesna\u017eevalcev zraka v Sarajevu je poleg avtomobilov nena\u010drtovana gradnja, ker objekti ob strugi reke Miljacka onemogo\u010dajo pretok zraka. Problem je tudi v tem, da Sarajevo le\u017ei v kotlini. “V Sarajevu bo vedno megla. Smo v loncu. Pri 300 metrih pokrova ni mogo\u010de dvigniti,” je za sarajevski \u010dasnik Oslobo\u0111enje povedal strokovnjak za kakovost zraka in okoljske spremembe Martin Tais.<\/p>\n
Z zrakom, nevarnim za zdravje, se poleg Sarajeva spopada ve\u010d drugih mest v BiH, med njimi Tuzla, Banjaluka, Prijedor, Bosanska Krupa, Zvornik ter Zenica in Jajce.<\/p>\n
V Tuzli je indeks onesna\u017eenosti zraka z delci PM2,5 pred dnevi zna\u0161al 172, v Banjaluki 168, v Prijedoru pa celo 200. V Bosanski Krupi je zna\u0161al 169, v Zvorniku pa 162.<\/p>\n
Tais verjame, da bi problem smoga v mestih lahko re\u0161ili s prepovedjo kurjenja premoga. Za re\u0161evanje problema onesna\u017eenosti zraka pa bi po njegovih ocenah samo v Kantonu Sarajevo morali nameniti okoli 15 milijonov evrov na leto.<\/p>\n
Kurjenje je glavni krivec za onesna\u017eenost zraka tudi v \u010crni gori, saj se kar 70 odstotkov gospodinjstev ogreva na trda goriva, 28 odstotkov pa z elektriko, pi\u0161e \u010drnogorski \u010dasnik Vijesti.<\/p>\n
Razmere so najbolj kriti\u010dne v prestolnici ter mestih Nik\u0161i\u0107 in Pljevlja, kjer po ve\u010d deset dni na leto bele\u017eijo mo\u010dno prese\u017eene koncentracije delcev PM10 in PM2,5. Najve\u010dje dovoljeno \u0161tevilo dni s prese\u017eenimi koncentracijami trdih delcev je 35 dni na leto. V Nik\u0161i\u0107u in Podgorici vsako leto prese\u017ee 50 dni, v Pljevlji pa celo 100 dni, \u0161e pi\u0161ejo Vijesti.<\/p>\n
Onesna\u017een zrak sicer velja za najpomembnej\u0161i javnozdravstveni problem, povezan z onesna\u017eevanjem okolja. Na zdravje ima najve\u010dji vpliv onesna\u017eenost zraka s trdimi delci PM10 in PM2,5.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Beograd se je danes dopoldne zna\u0161el na prvem mestu seznama najbolj onesna\u017eenih mest na svetu, ki ga pripravlja \u0161vicarsko podjetje IQAir. Dosegel je indeks onesna\u017eenosti zraka 171, kar pomeni nevarnost za zdravje. O zelo onesna\u017eenem zraku in visokih vrednostih \u0161kodljivih trdih delcev PM10 in PM2,5 vsak dan poro\u010dajo tudi iz drugih mest v regiji.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":474534,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[3818,2171,6915],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n