Kot je za STA povedal Gnezda iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, je vzpostavitev sklada pomo\u010di dr\u017eavam v razvoju zaradi gospodarske in dru\u017ebene \u0161kode podnebnih sprememb zgodba, ki se vle\u010de \u017ee veliko let, zato smo lahko v lu\u010di tega veseli, da je bil kon\u010dno dose\u017een dogovor, do katerega pa bi morali po njegovem mnenju priti \u017ee prej. “A bolje zdaj kot nikoli,” je pristavil.<\/p>\n
Pozdravil je tudi ohranitev zaveze k omejitvi segrevanja ozra\u010dja na 1,5 stopinje Celzija, a hkrati opozoril, da to, da se \u0161e vedno pogovarjamo o ciljih, namesto da bi jih za\u010deli udejanjati v praksi, ni razlog za optimizem.<\/p>\n
“Res ni ve\u010d \u010dasa, smo v podnebni krizi, vse bolj intenzivno jo \u010dutimo. Dejansko je treba za\u010deti zmanj\u0161evati emisije na terenu, kar pa se \u0161e ne dogaja. Res ne vem, kaj se mora \u0161e zgoditi, da bo mo\u010dan politi\u010dni konsenz, da je treba presekati s temi praksami,” je bil kriti\u010den.<\/p>\n
Da omenjeni sklad po ve\u010d kot treh desetletjih predstavlja prvi korak k naslavljanju sistemske nepravi\u010dnosti za ljudi, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni, a jih posledice najbolj ogro\u017eajo, je za STA poudarila Kvac iz dru\u0161tva za sonaraven razvoj Focus.<\/p>\n
Ob tem je opozorila, da se bodo morale dr\u017eave v naslednjem letu dogovoriti \u0161e o pomembnih podrobnostih, s katerimi morajo “zagotoviti, da bodo pravila sklada spo\u0161tovala na\u010delo pravi\u010dnosti, da bodo najve\u010dji onesna\u017eevalci sredstva res zagotovili ter da bodo ta nova, dodatna in zadostna”.<\/p>\n
Da politi\u010dne volje glede zmanj\u0161anje emisij in opu\u0161\u010danja fosilnih virov, ki bi ga dejansko potrebovali, ni, po mnenju Gnezde ka\u017ee tudi sprejet dogovor o opu\u0161\u010danju zgolj premoga, ne pa tudi ostalih fosilnih goriv. “Znanost je tukaj jasna, vemo, kaj moramo narediti, \u010dutimo posledice \u017ee tukaj v Evropi, kaj \u0161ele v dr\u017eavah, ki so zaradi geografskih ali drugih zna\u010dilnosti toliko bolj izpostavljene tem udarom,” je dodal.<\/p>\n
Sogovornik se je dotaknil tudi dana\u0161njih komentarjev generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in ostalih vidnih politi\u010dnih akterjev, ki so izkazali razo\u010daranje nad vsebino kon\u010dnega dogovora podnebnega vrha. Glavno sporo\u010dilo teh je bilo, kot je poudaril Gnezda, da ne pomaga samo, da gasimo po\u017ear oz. financiramo \u017ee nastalo \u0161kodo, \u010de je hkrati ne bomo prepre\u010dili preko zmanj\u0161evanja emisij. “\u010ce bomo \u0161e naprej povzro\u010dali vso to \u0161kodo in ne zmanj\u0161ali emisij, potem lahko namenimo ne vem koliko sredstev, pa ne bo teh nikoli dovolj, saj bo \u0161e vedno prihajalo do vseh teh posledic in izgub,”je bil jasen.<\/p>\n
Po njegovih besedah so okoljski aktivisti v lu\u010di podnebnih pogajanj opozarjali na dvoli\u010dnost pri opu\u0161\u010danju fosilnih goriv. “Na eni strani govorimo o opu\u0161\u010danju teh virov, na drugi strani pa vidimo, da se \u017eeli \u0161iriti infrastrukturo za plin in da se i\u0161\u010de alternative dobavnih poti po izpadu energentov iz Rusije. Tukaj so tudi zelo velike skrbi, kak\u0161na infrastruktura in vire se bo za oskrbo unije razvijalo v Afriki,” je \u0161e opozoril Gnezda.<\/p>\n
S tem, da je bila podnebna konferenca neuspe\u0161na z vidika naslavljanja glavnih vzrokov podnebnih sprememb, pa se je strinjala tudi Kvac. Kot je poudarila, brez dogovora o pravi\u010dnem opu\u0161\u010danju fosilnih goriv – premoga, nafte in plina – nevarnost preseganja cilja 1,5 stopnje Celzije ostaja realna mo\u017enost.<\/p>\n
“EU, ki je sicer imela pomembno vlogo pri prizadevanjih za ohranitev tega cilja, je napovedala posodobitev svojega prispevka pri zmanj\u0161evanju emisij s 55 na 57 odstotkov, vendar je to \u0161e vedno premalo. V skladu z znanstvenimi opozorili, zgodovinsko odgovornostjo in zmo\u017enostjo ukrepanja bi morala EU emisije do leta 2030 zmanj\u0161ati za vsaj 65 odstotkov,” je ocenila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vzpostavitev mehanizma pomo\u010di za dr\u017eave v razvoju je pomemben in velik napredek, je klju\u010den izkupi\u010dek pogajanj leto\u0161njega podnebnega vrha komentiral Andrej Gnezda iz ustanove Umanotera. Barbara Kvac iz dru\u0161tva Focus pa je opozorila na neuspeh z vidika naslavljanja glavnih vzrokov podnebnih sprememb.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":474636,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[2171,15264],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n