Vlada je prora\u010dunske dokumente za prihodnji dve leti pripravljala v negotovih razmerah energetske krize in \u0161e vedno navzo\u010dega koronavirusa. Vseeno so naravnani razvojno, je v razpravi zatrjeval finan\u010dni minister Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d. Za investicije je denimo na\u010drtovanih najve\u010d sredstev v zgodovini Slovenije, to je ve\u010d kot 2,4 milijarde evrov.<\/p>\n
Prora\u010dun za leto 2023 je DZ sprejel \u017ee novembra lani, z danes potrjenimi spremembami pa se poraba pove\u010duje za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. Prihodki bodo s 13,38 milijarde evrov vi\u0161ji za 13 odstotkov.<\/p>\n
Leta 2024, ko vlada pri\u010dakuje umiritev energetske krize in posledi\u010dno zni\u017eanje inflacije, naj bi se v prora\u010dun steklo 13,79 milijarde evrov, odhodkov pa je vlada predvidela za skupaj 15,51 milijarde evrov. Pri tem je zasledovala cilj, da primanjkljaj v letu, ko ni ve\u010d pri\u010dakovati mo\u017enosti odstopanja od fiskalnega pravila, ne prese\u017ee treh odstotkov BDP.<\/p>\n
Vlada je za prihodnje leto predvidela visoko prora\u010dunsko rezervo, iz katere se bodo financirali ukrepi za bla\u017eitev posledic energetske krize in draginje. Tudi zato se bo primanjkljaj z na\u010drtovanih leto\u0161njih pribli\u017eno dveh milijard evrov zvi\u0161al na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ustavil pri 1,7 milijarde evrov.<\/p>\n
Za investicije in investicijske transferje bo prihodnje leto namenjenih nekaj ve\u010d kot 2,4 milijarde evrov, najve\u010d v zgodovini Slovenije. V letu 2024 se bo ta \u0161tevilka zni\u017eala na 1,8 milijarde evrov. \u010ce ne bi upo\u0161tevali investicij, bi prihodnje leto lahko bele\u017eili javnofinan\u010dni prese\u017eek, je v torek povedal Bo\u0161tjan\u010di\u010d.<\/p>\n
Z integralnimi sredstvi in s podporo razli\u010dnih mehanizmov EU se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na podro\u010dju digitalizacije. Med prioritetami je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkuren\u010dnosti gospodarstva.<\/p>\n
Za bla\u017eenje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo je v okviru prora\u010dunske rezerve predvidenih 1,2 milijarde evrov. “\u017delimo si, da se rezerve ne bi porabile v celoti, saj vsi upamo, da bodo gospodarske razmere bolj\u0161e, kot ka\u017ee sedaj,” je dejala Monika Peko\u0161ak (Svoboda).<\/p>\n
V opoziciji so bili kriti\u010dni predvsem do rasti odhodkov in visokega primanjkljaja v prihodnjem letu. “Ustvariti nameravate za 3,3 milijarde evrov prora\u010dunskega primanjkljaja in pri tak\u0161nem zapravljanju v SDS ne moremo sodelovati,” je pred glasovanjem dejala poslanka te stranke Suzana Lep \u0160imenko.<\/p>\n
V koalicijskih strankah so prora\u010dunske dokumente hvalili kot razvojne in pripravljene v dobrobit celotne Slovenije. Milan Jakopovi\u010d (Levica) je v torek spomnil, da je prej\u0161nja vlada v dr\u017eavni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdaj\u0161nja vlada posku\u0161a iz tega potegniti najbolj\u0161e, predvsem za ljudi, je zagotovil. “Bistvo je, da vztrajamo pri tem, da moramo Slovenijo pognati naprej,” pa je danes povedala Andreja Kert (Svoboda).<\/p>\n
Prora\u010duna spremlja zakon o njunem izvr\u0161evanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2023 dr\u017eava lahko zadol\u017eila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov. Zneski letnega dodatka za upokojence se bodo zvi\u0161ali za pet evrov na 145 do 455 evrov.<\/p>\n
Zvi\u0161ujejo se tudi sredstva za lokalno raven dr\u017eave. Povpre\u010dnina za ob\u010dine, ki je za letos dolo\u010dena v vi\u0161ini 645 evrov na prebivalca, se bo prihodnje leto zvi\u0161ala na 700 evrov in bo enaka tudi v letu 2024. Posledi\u010dno se pove\u010dujeta obseg sredstev za finan\u010dno izravnavo ob\u010din in obseg sredstev za uravnote\u017eenje razvitosti ob\u010din.<\/p>\n
Da se bo poraba lahko zvi\u0161ala, kot dolo\u010data prora\u010duna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo prora\u010dunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov dr\u017eavnega prora\u010duna zvi\u0161ujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov ob\u010din, pokojninske in zdravstvene blagajne ter celotnih javnih financ. Javnofinan\u010dni primanjkljaj naj bi se leta 2023 zvi\u0161al na 5,0 odstotka BDP, nato pa se leta 2024 zni\u017eal na 2,2 odstotka BDP.<\/p>\n
DZ je prora\u010duna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vseh 36 dopolnil, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
DZ je danes potrdil dr\u017eavna prora\u010duna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvi\u0161ja doslej, nato se bo nekoliko zni\u017eala. Ob visoki rezervi za financiranje ukrepov za bla\u017eenje posledic energetske krize se bo primanjkljaj prihodnje leto povzpel na 5,3 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi ostal pod tremi odstotki.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":438182,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15456,7012,4624,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n