V soboto se bo nad Slovenijo na obrobju ciklonskega obmo\u010dja s sredi\u0161\u010dem nad Tirenskim morjem okrepil dotok toplega in vla\u017enega zraka v vi\u0161inah, zato meteorologi pri\u010dakujejo \u017eled in poledico, so zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso).<\/p>\n
Meteorolog Andrej Velkavrh je ob tem zapisal, da se \u017eled v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, saj se pri nas sre\u010dujeta vpliva celine in Sredozemlja. Najpogosteje zajame obmo\u010dje na prehodu med Notranjsko in Primorsko ter Ko\u010devsko, oziroma kraje vzhodno od grebena Javornikov, ki so nekak\u0161na klimatska lo\u010dnica.<\/p>\n
Poledica in \u017eled nastajata, ko de\u017e zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih. Poudarja, da se lahko teko\u010da voda podhladi, kar pomeni ohladi pod ni\u010dlo, ne da bi zmrznila. To se lahko zgodi le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. Lahko se podhladijo de\u017ene kaplje, ne more pa se to zgoditi v primeru teko\u010de vode. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda sicer ohladi tudi pod -10 stopinj Celzija, ne da bi zmrznila.<\/p>\n
V naravi ni idealnih pogojev, a se kapljice vseeno lahko ohladijo pod ni\u010dlo. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zra\u010dni masi s temperaturo pod ni\u010dlo vrine plast toplej\u0161ega zraka s pozitivno temperaturo. Sne\u017einke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temve\u010d se podhladijo, je zapisal Velkavrh in dodal, da je to poenostavljena razlaga.<\/p>\n
Ko de\u017ene kapljice potujejo skozi zrak je mo\u017eno marsikaj. Lahko je topla plast tako debela, hladna plast pa pretanka, da se kapljice ne podhladijo. \u010ce je mrzla plast dovolj debela, lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni de\u017e. \u010ce pa je mrzla plast pretanka, se na sne\u017einkah stalijo le skrajni deli kristal\u010dkov in na tla pada zrnat sneg, zaobljene sne\u017einke.<\/p>\n
Ko podhlajene kapljice tr\u010dijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se za\u010dne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ni\u010dlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je mo\u017een le kraj\u0161i \u010das in ob rahlih padavinah, saj \u010de je ‘toplega’ de\u017eja ve\u010d, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.<\/p>\n
Pozimi, ko ozra\u010dje v navpi\u010dni smeri ni vedno preme\u0161ano in so inverzne plasti pogostej\u0161e, lahko taka topla plast v sicer mrzli zra\u010dni masi traja tudi ve\u010d dni, \u010de vremenske razmere vzdr\u017eujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem stri\u017eenju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, vi\u0161je pa ne premo\u010dan ju\u017eni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplej\u0161i, so pojasnilo Velkavrha povzeli na Arsu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V soboto se bosta od jutra do ve\u010dera ob padavinah pojavljala \u017eled in poledica. Predvidoma bodo najbolj ogro\u017eeni kraji na med 500 in 1000 metri nadmorske vi\u0161ine predvsem na Notranjskem in Ko\u010devskem. Zjutraj in dopoldne bosta \u017eled in poledica mo\u017ena tudi v vi\u0161jih legah osrednje in severovzhodne Slovenije, je agencija za okolje objavila na Facebooku.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":201976,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4922,7241,1595,2149,10641],"source":[4511],"supertag":[5675,12922],"acf":[],"yoast_head":"\n