Mednarodni in\u0161titut za potro\u0161ni\u0161ke raziskave s sede\u017eem v Ljubljani je raziskavo opravil v za\u010detku decembra v 15 slovenskih mestih, ki imajo vsaj eno linijo mestnega prometa. To so Ljubljana, Maribor, Piran, Koper, Celje, Bre\u017eice, Kranj, Velenje, Ptuj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, \u0160kofja Loka, Kr\u0161ko in Postojna.<\/p>\n
Raziskava sodi v okvir javne slu\u017ebe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo in\u0161titutu sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.<\/p>\n
Najbolj pogoste linije so pri\u010dakovano na voljo v Ljubljani. To so linije Ljubljanskega potni\u0161kega prometa 1, 5, 6, 14 in 20, razmeroma dobro storitev pa po ocenah in\u0161tituta ponuja \u0161e osem linij: 2, 3, 7, 8, 9, 11, 22 in 27.<\/p>\n
Sledi Maribor, kjer so najbolj pogoste Marpromove linije 1, 2, 6 in 21. V celotni Sloveniji ostanejo samo \u0161e \u0161tiri mestne linije, ki \u010dez dan vozijo v povpre\u010dju na 20 minut ali manj: koprska linija 2, \u0161kofjelo\u0161ka t. i. shuttle linija, piranska linija 1 in mestni prevoz s parkiri\u0161\u010da do Tartinijevega trga.<\/p>\n
Piran sicer nima veliko linij mestnega prometa, zato dve dovolj pogosti po navedbah in\u0161tituta dvigneta tudi povpre\u010dno oceno za celotno mesto. “Z izjemo Kopra je mestni prevoz v vseh drugih mestih nezadovoljiv, kar \u0161e zlasti velja za Velenje, Ptuj, Novo mesto, Novo Gorico in Mursko Soboto,” so poudarili.<\/p>\n
V Murski Soboti po njihovih navedbah ni niti ene linije mestnega prometa, ki bi vozila na manj kot eno uro, “kar je s stali\u0161\u010da alternative avtomobilu nesprejemljivo”. Poleg tega mestni avtobus po 18. uri sploh ne vozi, kar se na nekaterih linijah dogaja tudi v nekaj drugih mestih.<\/p>\n
V Kranju in Novem mestu po dveh linijah mestni avtobus ne vozi v dopoldanskem \u010dasu. “Za uporabnika to pomeni, da bo na primer ostal brez prevoza po jutranjem zdravni\u0161kem pregledu, zato se ne smemo \u010duditi, \u010de se bo pred zdravstveni dom pripeljal z avtomobilom. S stali\u0161\u010da mesta pa se je verjetno pametno vpra\u0161ati, ali je linija zasnovana tako, da zajame \u010dim ve\u010dji dele\u017e prebivalstva v dolo\u010denem delu ali pa gre v resnici zgolj za \u0161olski oziroma delavski avtobus,” so ocenili.<\/p>\n
Na splo\u0161no opa\u017eajo, da je slovenski javni prevoz neprijazen do novih uporabnikov, saj je zelo zapleten. “Linije ne vozijo v enakomernih \u010dasovnih intervalih, imajo zapletene obratovalne re\u017eime in trase. Namesto, da bi na\u010drtovanje potovanja opravili v nekaj klikih in pot opravili brezskrbno, morajo uporabniki napraviti pravo malo raziskavo in se zanesti na pomo\u010d osebja, da lahko sploh prispejo na cilj,” so \u0161e zapisali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Avtobusi na veliki ve\u010dini povezav v 15 analiziranih slovenskih mestih vozijo preredko glede na potrebe uporabnikov, je pokazala raziskava Mednarodnega in\u0161tituta za potro\u0161ni\u0161ke raziskave. Najbolj pogoste avtobusne linije so v Ljubljani, zadovoljive pa so \u0161e ureditve v Mariboru, Piranu in Kopru, so sporo\u010dili iz Zveze potro\u0161nikov Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":124354,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[9315,1538],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n