Po lanskem najtoplej\u0161em letu v zgodovini meritev v Sloveniji nas tudi v za\u010detku novega leta spremljajo previsoke temperature za ta letni \u010das.<\/p>\n
A na dogajanje v rastlinskem svetu ne vpliva samo topla zima, ki je \u0161ele na svoji dobri tretjini, ampak imajo rastline, predvsem ve\u010dletne, tudi spomin, kak\u0161no je bilo vreme tekom celotnega zadnjega leta, je za STA izpostavila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje Andreja Su\u0161nik.<\/p>\n
Toplo vreme je bilo zna\u010dilno za celotno lansko leto, lani je bilo namre\u010d kar devet mesecev nadpovpre\u010dno toplih, poleg tega smo bili pri\u010da ve\u010d neugodnim vremenskim pojavom. Vsi ti stresi so vzrok za dolo\u010dene neobi\u010dajne pojave v naravi, denimo cvetenja v zimi.<\/p>\n
“\u017de v za\u010detku decembra smo lahko opazovali dolo\u010dene premike vegetacije, kot so cvetovi rastlin, ki jih obi\u010dajno vidimo \u0161ele v za\u010detku pomladi. Znanilke pomladi so zdaj \u017ee zna\u010dilnost decembra. Cveteli so ponekod \u017ee zvon\u010dki, na travnikih marjetice, dolo\u010dene okrasne rastline, regrat, v zraku so bile tudi dolo\u010dene \u017eu\u017eelke,” je spomnila agrometeorologinja.<\/p>\n
A ker v zimi – meteorolo\u0161ka zima traja do konca februarja – \u0161e vedno lahko pri\u010dakujemo nizke temperature, prezgodnje prebujanje rastlin pomeni, da so rastline potem manj odporne in da porabljajo energijo in zaloge v nepravem \u010dasu. Ta zaloga bi morala slu\u017eiti spomladanskemu razvoju in nadaljnji rasti. To zagotovo ni ugodno, pravi Su\u0161nikova.<\/p>\n
Enak problem je pri kmetijskih rastlinah. \u010ce bo \u0161e v zimi nastopila ohladitev, kar skoraj zagotovo bo, potem tako za ozimne kot ve\u010dletne rastline, kot je sadno drevje, zaradi prezgodnjega razvoja lahko nastopi ve\u010dje tveganje za po\u0161kodbe v primeru kasnej\u0161e pozebe. Prav tako se lahko mo\u010dno razvijejo \u0161kodljivci, vse to pa vpliva na pridelek.<\/p>\n
\u017dal narava nima ve\u010d prave mo\u017enosti, da “le\u017ee” k zimskemu po\u010ditku, je \u0161e opozorila agrometeorologinja. Ve\u010d ali manj so kar \u010dez celotno leto aktivne tako \u017eivali kot rastline. In to po njenem vsekakor ni dobro. Med drugim se razvije ve\u010d generacij, kar lahko denimo spremljamo pri lubadarju. Tudi druge \u017eu\u017eelke ponavadi ti\u010dijo v skrivali\u0161\u010dih in \u010dakajo na ugodne razmere spomladi, a zdaj o\u010ditno te razmere nastopijo tudi \u017ee v zimskem \u010dasu. Ponekod, kjer pozimi ni komarjev, se ti zdaj \u017ee pojavljajo.<\/p>\n
Ker tla niso pomrznjena, vztrajno rijejo krti, vidna je aktivnost de\u017eevnikov. Ker trava raste, so ponekod kmetje v zadnjem obdobju tudi kosili. Agrometeorologinja tudi v gozdu opa\u017ea prenamno\u017eitve populacij divjih \u017eivali, zaradi odsotnosti snega pa jo skrbi tudi, da bomo ponovno imeli suho pomlad. “Problem toplih zim je ve\u010dplasten, ne samo za smu\u010darje, ampak dejansko za ves \u017eivelj. Vsekakor to ni ugodno,” je sklenila sogovornica.<\/p>\n
Visoke temperature tudi \u010debelam niso naklonjene, saj ko v toplej\u0161ih zimskih dnevih zapustijo panje in letajo naokoli, zaman i\u0161\u010dejo hrano in s tem tro\u0161ijo energijo. Nekaj neenakomerno toplih dni pozimi sicer omogo\u010di \u010debelam t.i. \u010distilne polete, kjer se otrebijo, kar je dobro za dolgoro\u010dno zdravje dru\u017eine. \u010ce pa se topli dnevi nadaljujejo, bodo \u010debele pospe\u0161eno porabljale hrano, je ta teden opozoril svetovalec specialist za tehnologijo \u010debelarjenja pri \u010cebelarski zvezi Slovenije Vlado Augu\u0161tin.<\/p>\n
Zato \u010debelarjem svetuje nadzor in spremljanje stanja s \u010debelarsko tehtnico in posredovanje ob pomanjkanju hrane. “Tisti \u010debelarji, ki so \u010debele zazimili z zadostno koli\u010dino hrane in jih dobro o\u010distili varoj, se nimajo \u010desa bati. Zaloga hrane, ki naj bi jo imela \u010debelja dru\u017eina od jeseni do pomladi, ko se za\u010dne vnos novega nektarja, naj bo vsaj 15 kilogramov,” je opozoril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Previsoke temperature za ta \u010das vplivajo na rastline in \u017eival. Ka\u017eejo se neobi\u010dajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih \u017eu\u017eelk. Za \u010debele previsoke temperature v tem \u010dasu niso ugodne. Ponekod so kmetje \u017ee kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. “Povsod je zmeda te zime,” pravi agrometeorologinja Andreja Su\u0161nik.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":393984,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4784,2391,4915,1595,2149],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,12922],"acf":[],"yoast_head":"\n