Konec leta 2020 je bilo med prebivalci, starimi do vklju\u010dno 69 let, 11.319 oseb z doktoratom. Med njimi je bilo 54 odstotkov mo\u0161kih in 46 odstotkov \u017eensk. Najve\u010d doktorjev znanosti je bilo starih 35-54 let, in sicer 65 odstotkov. Najmanj, \u0161est odstotkov, je bilo starih 65-69 let. Ve\u010dina, 92 odstotkov, je doktorski naziv pridobila v Sloveniji.<\/p>\n
Najve\u010d jih je doktoriralo iz naravoslovnih ved (28 odstotkov), sledile so tehni\u0161ke in tehnolo\u0161ke vede (21 odstotkov) ter dru\u017ebene vede (20 odstotkov). Najmanj doktorskih nazivov je bilo iz kmetijskih ved, in sicer \u0161tiri odstotke.<\/p>\n
Spolna struktura po podro\u010djih znanosti doktorata ka\u017ee, da so \u017eenske in mo\u0161ki izbrali razli\u010dna \u0161tudijska podro\u010dja, saj se je dele\u017e po spolu pri ve\u010dini teh razlikoval. Dele\u017e \u017eensk je bil najmanj\u0161i pri tehni\u0161kih in tehnolo\u0161kih vedah. Med vsemi, ki so doktorirali iz teh ved, je bilo 22 odstotkov \u017eensk. Ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih je doktoriralo iz humanisti\u010dnih ved, sledile so medicinske in dru\u017ebene vede. Dele\u017e \u017eensk je bil po navedbah Sursa najvi\u0161ji v humanisti\u010dnih vedah (61 odstotkov).<\/p>\n
Med tistimi, ki so ta naziv pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov \u017eensk s povpre\u010dno starostjo 37 let, doktorski \u0161tudij pa je povpre\u010dno trajal 5,4 leta. Tudi med novimi doktorji znanosti jih je najve\u010d doktoriralo iz naravoslovnih (26 odstotkov), najmanj pa iz kmetijskih ved (manj kot odstotek).<\/p>\n
Ve\u010dina, 95 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti, je bila zaposlenih ali samozaposlenih. Med njimi jih je 82 odstotkov imelo zaposlitev za nedolo\u010den \u010das. Najve\u010d, 35 odstotkov, jih je bilo zaposlenih ali samozaposlenih v visoko\u0161olskem sektorju, 29 odstotkov v poslovnem sektorju in 28 odstotkov v dr\u017eavnem sektorju.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo, da dele\u017e doktorjev znanosti, zaposlenih ali samozaposlenih v visoko\u0161olskem sektorju, upada (leta 2009 jih je bilo 54 odstotkov, leta 2012 pa 49 odstotkov), v poslovnem in dr\u017eavnem sektorju pa nara\u0161\u010da – leta 2009 jih je bilo v poslovnem sektorju 19 odstotkov, leta 2012 pa 24 odstotkov, v dr\u017eavnem sektorju pa v obeh omenjenih letih 23 odstotkov.<\/p>\n
71 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti se je pri svojem delu ukvarjalo z raziskovanjem in\/ali eksperimentalnim delom.<\/p>\n
Podatki iz ankete ka\u017eejo, da je bilo 19 odstotkov doktoric in doktorjev znanosti mednarodno mobilnih. To pomeni, da so v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2020 najmanj tri mesece opravljali doktorski \u0161tudij v tujini ali tam delali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Med prebivalci Slovenije, starimi do vklju\u010dno 69 let, je imelo konec leta 2020 naziv doktor oz. doktorica znanosti ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk. Med tistimi, ki so doktorat pridobili nedavno, pa je bilo ve\u010d \u017eensk. Najve\u010d doktorskih nazivov je bilo iz naravoslovnih ved, ka\u017eejo podatki dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada (Surs).<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":476315,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[12798,12989,1645],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n