K rasti v celotnem lanskem letu so pozitivno prispevale tako kon\u010dna potro\u0161nja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrej\u0161ega nara\u0161\u010danja uvoza v primerjavi z izvozom in slab\u0161ih pogojev menjave v vseh \u0161tirih \u010detrtletjih leta se je zunanjetrgovinski prese\u017eek s predlanskih 3,31 milijarde evrov zmanj\u0161al na 961 milijonov evrov.<\/p>\n
BDP, prilagojen za vpliv sezone in koledarja, ki se uporablja za primerjave v EU, se je lani okrepil za 5,7 odstotka. V zadnjem \u010detrtletju se je v medletni primerjavi pove\u010dal za 1,3 odstotka, v \u010detrtletni pa za 0,8 odstotka. V \u010detrtletnih primerjavah se je lani skr\u010dil le v tretjem \u010detrtletju, ko je v primerjavi s predhodnim upadel za 1,3 odstotka. V prvem \u010detrtletju je bil vi\u0161ji za odstotek, v drugem in \u010detrtem pa za 0,8 odstotka.<\/p>\n
Rast BDP, ki je bila lani zelo mo\u010dna v prvi polovici leta, se je v tretjem \u010detrtletju umirila, to pa se je nadaljevalo tudi v zadnjem \u010detrtletju. V \u010detrtem trimese\u010dju se je doma\u010da potro\u0161nja v primerjavi z enakim obdobjem predlani pove\u010dala za 1,2 odstotka. K temu so pozitivno prispevale potro\u0161nja gospodinjstev, ki se je pove\u010dala za 2,6 odstotka, in bruto investicije v osnovna sredstva, ki so bile vi\u0161je za 5,9 odstotka.<\/p>\n
V lanskem zadnjem \u010detrtletju sta upadla tako izvoz kot uvoz. Izvoz se je zmanj\u0161al za 2,5 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. To je bilo pri obeh prvo zmanj\u0161anje po \u010detrtem \u010detrtletju 2020, so navedli v statisti\u010dnem uradu. Prispevek zunanjetrgovinskega prese\u017eka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
V \u010detrtem \u010detrtletju je bila rast upo\u010dasnjena v ve\u010dini dejavnosti. Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem predlani zvi\u0161ala za 1,4 odstotka. K rasti sta najve\u010d prispevali dejavnost gradbeni\u0161tvo ter strokovne, znanstvene, tehni\u010dne in druge poslovne dejavnosti.<\/p>\n
Najizrazitej\u0161i upad dodane vrednosti je dr\u017eava zaznala v zdru\u017eenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo. V primerjavi z zadnjim \u010detrtletjem leta 2021 je upad zna\u0161al 6,3 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bilo to v tej dejavnosti prvo zmanj\u0161anje v zadnjih dveh letih.<\/p>\n
Zaposlenost je v zadnjem lanskem \u010detrtletju \u0161e nara\u0161\u010dala, vendar po ni\u017eji stopnji. Skupna zaposlenost je zna\u0161ala 1.083.800 oseb. Na letni ravni se je pove\u010dala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Najve\u010d novih zaposlitev je bilo v gradbeni\u0161tvu in v predelovalnih dejavnostih.<\/p>\n
Po novih podatkih statisti\u010dnega urada je bila rast v prvi polovici leta \u0161e nekoliko bolj izrazita. V lanskem prvem \u010detrtletju se je BDP namre\u010d realno medletno pove\u010dal za 10,2 odstotka, v drugem \u010detrtletju pa za 8,6 odstotka. Za tretje \u010detrtletje pa so novi podatkih malenkost ni\u017eji, in sicer je bila realna rast BDP 3,3-odstotna.<\/p>\n
Doma\u010de in tuje institucije so Sloveniji za lani napovedovale pet- ali nekoliko nad petodstotno rast, najbolj optimisti\u010dna napoved je bila pri \u0161estih odstotkih. Gospodarska rast se bo po dosedanjih napovedih vseh institucij letos ob\u010dutneje upo\u010dasnila, in sicer na med 0,5 in 1,8 odstotka BDP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V prvi polovici leta 2022 je bila rast ve\u010dine komponent BDP izrazitej\u0161a kot v drugi polovici leta, je danes objavil statisti\u010dni urad. V zadnjem \u010detrtletju se je nadaljevalo umirjanje aktivnosti. BDP se je v medletni primerjavi pove\u010dal za 0,2 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":455324,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[7124],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n