Dovolj velik vrt, premajhno parkiri\u0161\u010de. Tako bi lahko na kratko opisali dogajanje prvega dela (drugi bo danes) majskega sejma rastlin v Pivoli. Maribor\u010danom je tako blizu, tik pred nosom, da ga mnogi mimogrede spregledajo. Tisti, ki so botani\u010dni vrt Univerze v Mariboru obiskali vsaj enkrat, vedo, kako \u010daroben je, zlasti spomladi, ko se vse v naravi – in v nas – prebuja. Za\u010duda, nedavna zmrzal vrta ni oskrunila. Nekaj kivijev, tako kot brajdo ob ogradi, je sicer “scvrlo”, kar pa ne kazi \u010dudovitega razgleda na tamkaj\u0161nje raznovrstne, tudi avtohtone rastline. Meta \u0160epic, strokovna sodelavka v botani\u010dnem vrtu, ve, kako se zelenim re\u010dem stre\u017ee.Mimo smo pri\u0161li, ko je v “u\u010dilnici narave” Ana Vovk Kor\u017ee, snovalka ekovasi pri Polj\u010danah, energi\u010dno navijala za samooskrbo in nas spodbujala, naj se zanesemo zgolj na naravo. Tudi o pomenu hotela za \u017eu\u017eelke je govorila, na stojnici zraven pa so dijaki mariborske lesarske \u0161ole njeno teorijo podkrepili s prakti\u010dnim izdelkom. Katere \u017eu\u017eelke bivajo v hotelu, nas je zanimalo, profesorica Maja \u010cebulj pa nam je pojasnila: “Vse tiste, ki so doma na vrtu, od pikapolonic do listnih u\u0161i.” Ni ga bilo, ki ga ne bi zanimala visoka greda za otroke. \u010cebuljevi so se zaiskrile o\u010di: “Gre za na\u0161 projekt, dijakov z lesarske \u0161ole, v sodelovanju s podjetjema Belinka in Soven. Sem pogledala po internetu in \u010desa podobnega nisem izbrskala. Njena izvirnost je v tem, da jo prilagajamo vi\u0161ini oziroma starosti otroka – z odvzemanjem in dodajanjem lesenih delov. Danes se na\u0161i dijaki z njo prvi\u010d predstavljajo v javnosti. \u010ce bo naro\u010dil dovolj, jih pa je \u017ee bilo veliko, bomo krenili v \u0161ir\u0161o promocijsko akcijo. Dijaki se nau\u010dijo iz lesa izdelovati in potem to uporabno stvar tudi prodati. Sami vidite, kako prijazni in prijetni so. Raje so tu kot pred \u0161olsko tablo.”Sadike zelenjave, trajnic in di\u0161avnic, ki so bile na prodaj, so v\u010deraj \u0161le za med, tudi zato, ker so bistveno cenej\u0161e kot na policah trgovskih verig. Martina Brglez iz Slovenske Bistrice je \u017eivahno prikazo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dovolj velik vrt, premajhno parkiri\u0161\u010de. Tako bi lahko na kratko opisali dogajanje prvega dela (drugi bo danes) majskega sejma rastlin v Pivoli. Maribor\u010danom je tako blizu, tik pred nosom, da ga mnogi mimogrede spregledajo. Tisti, ki so botani\u010dni vrt Univerze v Mariboru obiskali vsaj enkrat, vedo, kako \u010daroben je, zlasti spomladi, ko se vse v naravi – in v nas – prebuja. Za\u010duda, nedavna zmrzal vrta ni oskrunila. Nekaj kivijev, tako kot brajdo ob ogradi, je sicer “scvrlo”, kar pa ne kazi \u010dudovitega razgleda na tamkaj\u0161nje raznovrstne, tudi avtohtone rastline. Meta \u0160epic, strokovna sodelavka v botani\u010dnem vrtu, ve, kako se zelenim re\u010dem stre\u017ee.Mimo smo pri\u0161li, ko je v “u\u010dilnici narave” Ana Vovk Kor\u017ee, snovalka ekovasi pri Polj\u010danah, energi\u010dno navijala za samooskrbo in nas spodbujala, naj se zanesemo zgolj na naravo. Tudi o pomenu hotela za \u017eu\u017eelke je govorila, na stojnici zraven pa so dijaki mariborske lesarske \u0161ole njeno teorijo podkrepili s prakti\u010dnim izdelkom. Katere \u017eu\u017eelke bivajo v hotelu, nas je zanimalo, profesorica Maja \u010cebulj pa nam je pojasnila: “Vse tiste, ki so doma na vrtu, od pikapolonic do listnih u\u0161i.” Ni ga bilo, ki ga ne bi zanimala visoka greda za otroke. \u010cebuljevi so se zaiskrile o\u010di: “Gre za na\u0161 projekt, dijakov z lesarske \u0161ole, v sodelovanju s podjetjema Belinka in Soven. Sem pogledala po internetu in \u010desa podobnega nisem izbrskala. Njena izvirnost je v tem, da jo prilagajamo vi\u0161ini oziroma starosti otroka – z odvzemanjem in dodajanjem lesenih delov. Danes se na\u0161i dijaki z njo prvi\u010d predstavljajo v javnosti. \u010ce bo naro\u010dil dovolj, jih pa je \u017ee bilo veliko, bomo krenili v \u0161ir\u0161o promocijsko akcijo. Dijaki se nau\u010dijo iz lesa izdelovati in potem to uporabno stvar tudi prodati. Sami vidite, kako prijazni in prijetni so. Raje so tu kot pred \u0161olsko tablo.”Sadike zelenjave, trajnic in di\u0161avnic, ki so bile na prodaj, so v\u010deraj \u0161le za med, tudi zato, ker so bistveno cenej\u0161e kot na policah trgovskih verig. Martina Brglez iz Slovenske Bistrice je \u017eivahno prikazo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n