Mineva 27 let, kar je zdaj \u017ee pokojni Tone Pav\u010dek na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majni\u0161ko deklaracijo. Na mno\u017ei\u010dnem zborovanju v podporo \u010detverici, obsojeni v aferi JBTZ, so prve opozicijske politi\u010dne stranke z deklaracijo zahtevale suvereno dr\u017eavo slovenskega naroda. Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokrati\u010dna zveza (SDZ), Slovenska kme\u010dka zveza (SKZ), Slovensko kr\u0161\u010danskosocialno gibanje (SKSG) ter Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi, provokacije in odkrite sovra\u017enosti, ki so jih v letu 1989 do\u017eivljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepri\u010dujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izre\u010dejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti. Deklaracija je bila sestavljena iz treh to\u010dk: prva je izra\u017eala odlo\u010denost \u017eiveti v suvereni dr\u017eavi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena dr\u017eava lahko samostojno odlo\u010dala o povezavah z ju\u017enoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji to\u010dki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politi\u010dno samostojnost slovenska dr\u017eava lahko utemeljena le na spo\u0161tovanju \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din, demokraciji, ki vklju\u010duje politi\u010dni pluralizem, ter dru\u017ebeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s \u010dlove\u0161kimi zmo\u017enostmi dr\u017eavljanov Slovenije. Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo sicer pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Jan\u0161i, Ivanu Bor\u0161tnerju, Davidu Tasi\u010du in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga “odprta seja predsedstva RK ZSMS”, ker so ga takratne oblasti prepovedale. \u010cetverico so obsodili zaradi domnevne izdaje voja\u0161ke skrivnosti. Sodba je bila razveljavljena leta 1995. Deklaracija je bila objavljena v Delu 10. maja 1989, pozneje pa jo je podpisalo ve\u010d kot 100.000 ljudi. Postala je tudi temelj politi\u010dnega programa Demokrati\u010dne opozicije Sl<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mineva 27 let, kar je zdaj \u017ee pokojni Tone Pav\u010dek na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majni\u0161ko deklaracijo. Na mno\u017ei\u010dnem zborovanju v podporo \u010detverici, obsojeni v aferi JBTZ, so prve opozicijske politi\u010dne stranke z deklaracijo zahtevale suvereno dr\u017eavo slovenskega naroda. Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokrati\u010dna zveza (SDZ), Slovenska kme\u010dka zveza (SKZ), Slovensko kr\u0161\u010danskosocialno gibanje (SKSG) ter Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi, provokacije in odkrite sovra\u017enosti, ki so jih v letu 1989 do\u017eivljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepri\u010dujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izre\u010dejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti. Deklaracija je bila sestavljena iz treh to\u010dk: prva je izra\u017eala odlo\u010denost \u017eiveti v suvereni dr\u017eavi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena dr\u017eava lahko samostojno odlo\u010dala o povezavah z ju\u017enoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji to\u010dki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politi\u010dno samostojnost slovenska dr\u017eava lahko utemeljena le na spo\u0161tovanju \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din, demokraciji, ki vklju\u010duje politi\u010dni pluralizem, ter dru\u017ebeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s \u010dlove\u0161kimi zmo\u017enostmi dr\u017eavljanov Slovenije. Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo sicer pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Jan\u0161i, Ivanu Bor\u0161tnerju, Davidu Tasi\u010du in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga “odprta seja predsedstva RK ZSMS”, ker so ga takratne oblasti prepovedale. \u010cetverico so obsodili zaradi domnevne izdaje voja\u0161ke skrivnosti. Sodba je bila razveljavljena leta 1995. Deklaracija je bila objavljena v Delu 10. maja 1989, pozneje pa jo je podpisalo ve\u010d kot 100.000 ljudi. Postala je tudi temelj politi\u010dnega programa Demokrati\u010dne opozicije Sl<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n