“Iz jame smo uspeli odstraniti okoli dve tretjini vseh odpadkov. V njej ostaja \u0161e pribli\u017eno 1000 kubi\u010dnih metrov odpadkov. Tako bo treba za dokon\u010dno o\u010di\u0161\u010denje jame v naslednjih letih zagotoviti dodatna sredstva,” je v odgovoru na vpra\u0161anja STA pojasnila Eva \u0160abec Korbar iz Ob\u010dine Pivka.<\/p>\n
Med odpadki, ki so jih potegnili iz jame, so prevladovali komunalni odpadki in pepel, ki je nastal pri gorenju smeti v udornici. V spodnjih plasteh pa je bilo najve\u010d ve\u010djih kosov \u017eeleza, kot so karoserije, motorji, grelniki vode in drugo.<\/p>\n
“Kljub grenkemu priokusu, da je denarja zmanjkalo prej kot smeti, je bilo \u010di\u0161\u010denje Ravnice tehni\u010dno, koli\u010dinsko in finan\u010dno najobse\u017enej\u0161e izvedeno \u010di\u0161\u010denje jame v Sloveniji doslej. Glede na dosegljive podatke je bilo odstranjenih ve\u010d odpadkov kot iz vseh akcij \u010di\u0161\u010denja jam v Sloveniji skupaj,” je dejala.<\/p>\n
\u010ci\u0161\u010denje je potekalo leto\u0161njega januarja in februarja v okviru projekta Izbolj\u0161anje stanja vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera – PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki je sofinanciran s sredstvi dr\u017eave in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost \u010di\u0161\u010denja je bila 490.000 evrov, izvajalec del pa podjetje Publikus s podizvajalci.<\/p>\n
Odstranjevanje odpadkov je bil tehni\u010dno in organizacijsko zahteven projekt. Nad \u010di\u0161\u010denjem jame je bdel In\u0161titut za raziskovanje krasa (IZRK) ZRC SAZU iz Postojne, ki jo je tudi 3D-poskeniral, kar je bil eden izmed na\u010dinov ugotavljanja koli\u010din iz udornice odstranjenega materiala.<\/p>\n
“Na ob\u010dini Pivka in v Krajinskem parku Piv\u0161ka presihajo\u010da jezera si \u017eelimo nadaljevati delo na podro\u010dju \u010di\u0161\u010denja jam, zato bo na\u0161 trud tudi v bodo\u010de usmerjen v pridobivanje finan\u010dnih sredstev tako za dokon\u010danje del v Ravnici, kot tudi za izvajanje podobnih akcij, s \u010dimer bomo aktivno prispevali k varstvu podzemlja in na\u0161ih voda,” je \u0161e dejala \u0160abec Korbarjeva in dodala, da bodo v projektu \u010distili tudi Matijevo jamo, ki je izvirna jama na Pal\u0161kem jezeru, v njej prevladujejo neeksplodirana ubojna sredstva.<\/p>\n
Udornica Ravnica se nahaja okrog 700 metrov od vasi Jur\u0161\u010de. Po podatkih IZRK je bila udornica do leta 1966 \u0161e \u010dista. Leta 1972 so na njenem robu postavili betonsko rampo, s katere so odpadke s \u0161ir\u0161ega piv\u0161kega obmo\u010dja stresali v jamo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Iz udornice Ravnica pri vasi Jur\u0161\u010de na Piv\u0161kem, ki je ena najbolj onesna\u017eenih jam v Sloveniji, so odstranili 1970 kubi\u010dnih metrov odpadkov. Ker na Ob\u010dini Pivka ocenjujejo, da je bilo v njej ve\u010d tiso\u010d kubi\u010dnih metrov odpadkov, si bodo prizadevali pridobiti dodatna finan\u010dna sredstva za njeno dokon\u010dno sanacijo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":480232,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2171,12795,8370],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n