Navada praznovanja materinskega dne se je v Evropo raz\u0161irila iz Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike po drugi svetovni vojni. Pri nas se je uveljavila po letu 1991. Datum praznovanja se od dr\u017eave do dr\u017eave razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca, so sporo\u010dili iz Statisti\u010dnega urada RS (Surs).<\/p>\n
Naravni prirast je negativen od leta 2017 naprej, ugotavljajo na uradu. Leta 2021 se je sicer rodilo 18.984 otrok, nekoliko ve\u010d kot leto prej, a hkrati je bilo to 33 odstotkov manj kot pred 50 leti in 38 odstotkov manj kot leta 1979, ko je bilo rojstev najve\u010d v zadnjih 50 letih. V primerjavi z letom 2003, ko je bilo rojstev najmanj, pa se je rodilo 10 odstotkov ve\u010d otrok. Vsako leto se rodi nekaj ve\u010d de\u010dkov kot deklic, dolgoletno slovensko povpre\u010dje je 106 de\u010dkov na 100 deklic.<\/p>\n
Leta 2021 se je najve\u010d otrok (36 odstotkov) rodilo materam, starim med 30 in 34 let. Matere v starosti med 25 in 29 let so rodile 31 odstotkov otrok, 18 odstotkov pa matere, stare med 35 in 39 let. Materam, starim med 15 in 19 let se je rodilo 158 otrok, 30 pa materam, starej\u0161im od 44 let.<\/p>\n
Na Sursu ugotavljajo, da \u010dedalje ve\u010d \u017eensk v Sloveniji rodi pozneje. Povpre\u010dna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila leta 2021 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. Od druge svetovne vojne so bile ob rojstvu prvega otroka povpre\u010dno najmlaj\u0161e tiste, ki so rodile leta 1976 in so bile v povpre\u010dju stare 22,7 leta. Po koncu 80. let prej\u0161njega stoletja pa se je povpre\u010dna starost mater ob rojstvu prvega otroka za\u010dela dvigovati in v 2019 dosegla najvi\u0161jo vrednost, ki je ostala enaka tudi v letu 2021.<\/p>\n
Z leti se spreminjajo tudi najbolj priljubljena imena novorojen\u010dkov. Leta 1992 je bilo med takrat rojenimi de\u010dki najve\u010d Rokov, leta 2021 pa Filipov. Pri deklicah je bilo leta 1992 najve\u010d novorojenk poimenovanih Nina, skoraj 30 let pozneje je bilo najbolj priljubljeno ime Ema.<\/p>\n
\u0160tevilo \u017eivorojenih na 1000 prebivalcev je primerljivo s povpre\u010djem EU. Leta 2021 se je v Sloveniji rodilo devet \u017eivorojenih otrok na 1000 prebivalcev, v EU pa 9,1. \u0160tevilo \u017eivorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo najmanj\u0161e v Italiji (6,8), najve\u010dje pa na Irskem (11,6).<\/p>\n
V dru\u017einah je manj otrok, navajajo na Sursu. V \u0161tirih desetletjih se je pove\u010dal dele\u017e dru\u017ein brez otrok, z 21 odstotkov leta 1981 na 30 odstotkov leta 2021. Zmanj\u0161al se je dele\u017e dru\u017ein z dvema otrokoma ali ve\u010d. Leta 1981 je imela vsaka tretja dru\u017eina dva otroka, v 2021 pa vsaka \u010detrta. Povpre\u010dno \u0161tevilo otrok v dru\u017einah z otroki se je zmanj\u0161alo z 1,70 na 1,56.<\/p>\n
Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali ve\u010d otroki je bila najvi\u0161ja v EU. Leta 2021 je bila stopnja delovne aktivnosti \u017eensk v Sloveniji 70,7-odstotna; med tistimi brez otrok je bila 64,6-odstotna, kar je bilo blizu povpre\u010dja EU (64,5 odstotkov). Stopnja delovne aktivnosti je bila najvi\u0161ja med materami z dvema otrokoma (83,3 odstotkov). Med materami z enim otrokom je bila 76,6-odstotna, med tistimi s tremi ali ve\u010d otroki pa 80,6-odstotna, kar je bilo najve\u010d v EU.<\/p>\n
Dru\u017einske \u010dlane neguje ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih. \u0160tevilo primerov bolni\u0161ke odsotnosti zaradi nege dru\u017einskega \u010dlana je bilo za 65 odstotkov ve\u010dje kot leta 2000. V celotnem obdobju med 2000 in 2021 je bilo zaradi nege dru\u017einskega \u010dlana bolni\u0161ko odsotnih ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih, vendar se razlika zmanj\u0161uje. Leta 2000 so bile \u017eenske zaradi nege dru\u017einskega \u010dlana bolni\u0161ko odsotne v 85 odstotkih primerov, leta 2021 pa v 77 odstotkih primerov, so \u0161e sporo\u010dili s Sursa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V letu 2021 je bilo v Sloveniji pribli\u017eno 700.000 mater, rodilo se je nekoliko ve\u010d otrok kot leto prej. Najve\u010d otrok se je rodilo materam, starim med 30 in 34 let. Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali ve\u010d otroki je bila v Sloveniji 80,6-odstotna, najvi\u0161ja v EU, so ob prihajajo\u010dem materinskem dnevu sporo\u010dili iz statisti\u010dnega urada.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":480339,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[8270,12798],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n