Najmo\u010dnej\u0161i zagreb\u0161ki potres v zadnjih 140 letih je tla stresel na nedeljo, 22. marca 2020, ob 6.24. Dobre pol ure pozneje, ob 7.01, mu je sledil \u0161e en potres z magnitudo 5,0. Do konca leta 2021 so seizmografi zabele\u017eili \u0161e okoli 3500 popotresnih sunkov, od tega v prvem letu pribli\u017eno 3200.<\/p>\n
Med po\u0161kodovanimi poslopji so bili ve\u010dinoma stanovanjski objekti pa tudi izobra\u017eevalne, znanstvene in kulturne ustanove ter zgradbe sodi\u0161\u010d, bolni\u0161nice in cerkve. \u0160koda je nastala tudi na poslopjih sabora in vlade ter zagreb\u0161ke katedrale.<\/p>\n
Hrva\u0161ka vlada je bila zadnja tri leta tar\u010da hudih kritik zaradi prepo\u010dasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi \u0161tevilne menjave ministrov za prostorsko ureditev, gradbeni\u0161tvo in dr\u017eavno premo\u017eenje. Zadnja se je zgodila januarja letos, ko je hrva\u0161ki premier Andrej Plenkovi\u0107 prav zaradi prepo\u010dasne popotresne obnove za gradbenega ministra namesto dotedanjega Ivana Paladine postavil Branka Ba\u010di\u0107a.<\/p>\n
Najpo\u010dasneje v Zagrebu napreduje obnova stanovanjskih objektov, ki jo je doslej oviral predvsem zapleten postopek za pridobitev pravice do nadomestila, zaradi katerega so lastniki hi\u0161 in stanovanj morali predlo\u017eiti obse\u017eno dokumentacije.<\/p>\n
Ba\u010di\u0107 je z novim zakonom o obnovi in drugimi ukrepi takoj po prevzemu ministrske funkcije poenostavil postopke, da bi pospe\u0161ili obnovo. To je izpostavil tudi v lu\u010di obletnice potresa, a obenem priznal, da vlada “ni opravila izpita”, ko gre za gradnjo nadomestnih zasebnih hi\u0161.<\/p>\n
Doslej namre\u010d v Zagrebu niso zgradili niti ene nadomestne zasebne hi\u0161e, \u010deprav so prejeli 247 zahtevkov. Napredek naj bi se po Ba\u010di\u0107evih besedah zgodil do konca leta. “V za\u010detku maja bomo za\u010deli graditi 21 hi\u0161, do konca leta pa 100,” je napovedal.<\/p>\n
Za obnovo zasebnih hi\u0161 in zgradb so dr\u017eavljani do marca vlo\u017eili skupno 31.318 zahtevkov. Od tega so jih na ministrstvu obdelali nekaj ve\u010d kot 40 odstotkov. V fazi obnovitvenih del je tudi 239 javnih stavb in 111 infrastrukturnih projektov.<\/p>\n
Nezadovoljstvo nad obnovo zasebnih zgradb je v torek izrazil tudi zagreb\u0161ki \u017eupan Tomislav Toma\u0161evi\u0107, ki pa je po drugi strani zadovoljen z obnovo javnih poslopij v pristojnosti mesta. “Imamo pet kon\u010danih konstrukcijskih obnov javnih zgradb v Zagrebu, s \u010dimer nam je uspelo celovito obnoviti svoje ustanove,” je dejal.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161i cilj hrva\u0161ke vlade je sicer, da do konca prve polovice leta 2023 porabi 1,03 milijarde evrov iz solidarnostnega sklada EU.<\/p>\n
Hrva\u0161ka je iz solidarnostnega sklada EU za popotresno obnovo v Zagrebu namre\u010d dobila 683,7 milijona evrov, kar je pribli\u017eno tri odstotke vrednosti \u0161kode, ki je bila ocenjena na 11,5 milijarde evrov. 319 milijonov evrov je nato prejela \u0161e za popotresno obnovo v Banovini, potem ko je to obmo\u010dje 29. decembra 2020 stresel potres z magnitudo 6,4.<\/p>\n
Do marca letos so porabili komaj polovico teh sredstev, rok za porabo pa se izte\u010de junija letos.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob dana\u0161nji tretji obletnici uni\u010dujo\u010dega potresa, ki je z magnitudo 5,5 stresel hrva\u0161ko prestolnico, je gradbeni minister Branko Ba\u010di\u0107 priznal, da popotresna obnova napreduje prepo\u010dasi. V potresu, v katerem je umrlo 15-letno dekle, ve\u010d ljudi pa je bilo ranjenih, je \u0161kodo utrpelo okoli 25.000 zgradb.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":480367,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[17915],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n