Pandemija covida-19 je v minulih letih zaznamovala svet tudi s kopi\u010denjem ogromnih koli\u010din odpadkov, predvsem na podro\u010dju medicinskih pripomo\u010dkov za enkratno uporabo, med katere spadajo hitri antigenski testi. Ker dosedanja tehnologija njihovega recikliranja ni omogo\u010dala lo\u010devanja bele plastike in nanozlata, iz katerih so sestavljeni, te po uporabi po\u0161iljajo v se\u017eig.<\/p>\n
Po besedah Rebeke Rudolf iz mariborske strojne fakultete ob se\u017eigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavr\u017eemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohi\u0161ja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov.<\/p>\n
Kot je pojasnil njen sodelavec Tilen \u0160varc, je mogo\u010de sicer majhno koli\u010dini nanozlata porabiti v sintezi novih nanodelcev. Reciklirano plastiko bodo po lo\u010ditvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroin\u0161talacijskih ohi\u0161ij, nanozlato pa je mogo\u010de uporabiti predvsem v \u0161tevilnih kozmeti\u010dnih in opti\u010dnih izdelkih. Trenutno potekajo na\u010drti lo\u010devanja obeh materialov, je \u0161e dodal \u0160varc.<\/p>\n
Vodja projekta v Univerzitetnem klini\u010dnem centru (UKC) Maribor Martin Raku\u0161a je povedal, da so samo v njihovem zavodu po podatkih iz leta 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov.<\/p>\n
“Ravnanje z odpadki predstavlja pomemben sklop dejavnosti bolni\u0161nice, saj so lahko ti vir bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb, ki veljajo za enega izmed ve\u010djih javno zdravstvenih problemov v Sloveniji,” je poudarila strokovna direktorica UKC Maribor Nata\u0161a Mar\u010dun Varda.<\/p>\n
V tem smislu je za bolni\u0161nico pomembno, da najde na\u010din recikliranja \u010dim ve\u010dje koli\u010dine odpadkov, je dejal Raku\u0161a in dodal da je njihov zavod v sklopu projekta prejel nekaj manj kot 110.000 evrov. Najve\u010dji izziv za medicinsko stroko je bil v dejstvu, da gre za nevarne odpadke, zato so morali najti na\u010din, da ti za prevzemnika zaradi morebitne oku\u017eenosti z virusom ne bo nevaren za prevzemnike odpadkov.<\/p>\n
Doslej je bilo znano, da je bilo novi koronavirus izven telesa mogo\u010de uni\u010diti s hitrim segrevanjem, da pa bi se pri tem izognili uporabi posebnih pe\u010di in nepotrebni porabi energije, so raziskovali alternativne mo\u017enosti. V sodelovanju z veterinarsko fakulteto so opravili \u0161tudijo, ki je pokazala, da je virus mogo\u010de uni\u010diti tudi s skladi\u0161\u010denjem testov v karanteni za najmanj 20 dni.<\/p>\n
Pri 700.000 evrov vrednem projektu poleg UKC Maribor in mariborske fakultete za strojni\u0161tvo sodelujejo \u0161e Fakulteta za tehnologijo polimerov, In\u0161titut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje. Kot je \u0161e dodala vodja projekta Rebeka Rudolf, bodo po tistem, ko bodo projekt za\u010deli izvajati v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih.<\/p>\n
Predstavitve se je udele\u017eil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jev\u0161ek, ki je pozdravil zelo zanimiv projekt in dodal, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takih projektov. Iz Norve\u0161kega mehanizma je Slovenija v iztekajo\u010dem se obdobju prejela okoli 40 milijonov evrov, ki jih je porabila za koristne projekte v povezavi z raziskovalnimi in\u0161titucijami. \u017de prihodnji teden se znova sestanejo z donatorji iz Norve\u0161ke, od koder tudi v naslednjem obdobju pri\u010dakujejo pribli\u017eno enako vsoto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mariborska fakulteta je v sodelovanju s partnerji, med katerimi je tudi Univerzitetni klini\u010dni center Maribor, in s podporo Norve\u0161kega finan\u010dnega mehanizma izpeljala projekt, v sklopu katerega bodo poskrbeli, da bo mogo\u010de tudi recikliranje hitrih antigenskih testov, ki so od razvoja med pandemijo covida-19 kot nevarni odpadki od\u0161li v se\u017eig.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":438533,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15632,4244,1595,15946],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n