Kot je za STA danes \u0161e povedal de\u017eurni vremenoslovec na Agenciji RS za okolje Brane Gregor\u010di\u010d, so davi na \u0160tajerskem in v Posavju izmerili od minus \u0161tiri do minus dve stopinji Celzija, v notranjosti Istre minus \u0161tiri stopinje, v Ljubljani pa je temperatura padla na minus dve stopinji Celzija.<\/p>\n
Minulo no\u010d se je ozra\u010dje umirilo, no\u010d je bila jasna, ozra\u010dje hladno in suho, veter pa se je ve\u010dinoma polegel, zato se je tudi ponekod po ni\u017einah ohladilo pod minus pet stopinj Celzija. Le v prevetrenih in gri\u010devnatih delih Primorske je bilo nad ni\u010dlo, so pojasnili na Arsu.<\/p>\n
Posledi\u010dno je bilo pono\u010di pove\u010dano tveganje za pozebo na kmetijskih rastlinah. Medtem ko na Blokah nizke temperature niso vplivale na rastline, saj se tam \u0161e niso razcvetele, pa bi lahko po podatkih kmetijske zbornice temperature pod ledi\u0161\u010dem, ki so jih zaznali na ravninskih in ni\u017einskih delih Vipavske doline in zmrzli\u0161\u010dih v slovenski Istri, lahko vplivale na sadna drevesa, ki so v fazi cvetenja.<\/p>\n
Na zgodaj cveto\u010dih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cveto\u010de \u010de\u0161nje, bi lahko pri\u0161lo do \u0161kode, prav tako bi se lahko \u0161koda pojavila na sadnih drevesih, ki so v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije. “Poudariti je treba, da so v ni\u017einskih legah sadna drevesa v poznej\u0161ih fenolo\u0161kih fazah, kar bi lahko omililo \u0161kodo,” so dodali na zbornici.<\/p>\n
Dejansko oceno \u0161kode po pozebi na cvetovih lahko ocenijo \u0161ele po enem do dveh tednih. Tako bodo o \u0161kodi lahko presodili \u0161ele po tem roku, ko si bodo njihove strokovne slu\u017ebe ogledale nasade in ugotavljale posledice nizkih temperatur, so za STA \u0161e pojasnili na zbornici.<\/p>\n
V minulih letih je dele dr\u017eave ve\u010dkrat prizadela spomladanska pozeba. Aprila 2021 je bila \u0161e posebej huda. Kot je spomnil Gregor\u010di\u010d, so takrat na Blokah izmerili minus 20 stopinj Celzija, zapadel je tudi sneg.<\/p>\n
Kdaj pride dolo\u010dena rastlina iste sadne vrste in sorte v dolo\u010deno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege. Na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah, je razvoj poznej\u0161i in take lege ponavadi utrpijo manj \u0161kode po spomladanski pozebi kot tipi\u010dne son\u010dne sadjarske lege na isti nadmorski vi\u0161ini. Nasade je pred pozebo mogo\u010de za\u0161\u010dititi z oro\u0161evanjem, za kar pa je potrebna velika koli\u010dina vode.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minula no\u010d je bila po ve\u010dini dr\u017eave najhladnej\u0161a v tem tednu, s temperaturami pod ledi\u0161\u010dem. Najni\u017ejo so po podatkih Arsa izmerili na Blokah, minus osem stopinj Celzija. Ponekod bi pozeba lahko ogrozila cveto\u010da sadna drevesa, so opozorili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). \u0160kodo bodo sicer lahko ocenili po enem do dveh tednih.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":480678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4914,1595,2149],"source":[4511],"supertag":[5675,12922],"acf":[],"yoast_head":"\n