To, da je napad trajal dlje \u010dasa, kot je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon, po njegovih besedah pomeni to, da “so se napadalci uspeli infiltrirati v omre\u017eje \u017ee pred \u010dasom in so vmes aktivno spremljali aktivnosti uporabnikov ali zbirali podatke”. To lahko ka\u017ee na dejstvo, da je napadalec zelo usposobljen in uporablja napredne tehnike napada.<\/p>\n
Trajanje napada lahko tudi pomeni, da napadalec uporablja taktike, kot so tiho delovanje, izogibanje odkrivanju in prilagajanje taktikam obrambnih mehanizmov, ki skrbijo prav za odkrivanje napadalcev. Napadalci se lahko za nekaj \u010dasa potuhnejo in se potem ob dolo\u010deni aktivnosti ali \u010dasu prebudijo. V tem primeru jih je zelo te\u017eko odkriti in onemogo\u010diti, je Gabor pojasnil v pisnih odgovorih za STA.<\/p>\n
Izpostavil je tudi, da je lahko odkrivanje dolgotrajnej\u0161ega napada APT (Advanced Persistent Threat) zelo te\u017eko, saj napadalci uporabljajo prefinjene tehnike in orodja, da bi se izognili odkrivanju in se infiltrirali v ciljni sistem.<\/p>\n
Tovrstni napadi so obi\u010dajno namenjeni ciljnim organizacijam, kot so vlade, velika podjetja in druge organizacije, ki imajo dragocene informacije ali infrastrukturo. Za napadi pogosto stojijo zelo dobro organizirane skupine napadalcev, ki so v nekaterih primerih lahko tudi sponzorirane s strani dolo\u010denih dr\u017eav, je dejal.<\/p>\n
Izpostavil je \u0161e, da napadalci, ki izvajajo napade APT, pogosto uporabljajo socialno in\u017eenirstvo in druge metode, da pridobijo podatke ali ustvarijo prilo\u017enosti za vstop v sistem.<\/p>\n
Njihovi cilji so pogosto povezani z zbiranjem dragocenih informacij, kot so intelektualna lastnina, poslovne skrivnosti, voja\u0161ke tajnosti in druge ob\u010dutljive informacije. Napadalci lahko tudi izkori\u0161\u010dajo ciljno organizacijo za nadaljnje napade, kot so kraja denarja ali izsiljevanje.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, kdo bi lahko stal za napadom na ministrstvo glede na podobne napade na institucije evropskih dr\u017eav, je Gabor odgovoril, da lahko “glede na zgodovino in druge primere v veliki ve\u010dini primerov govorimo, da so zadaj ekipe visoko motiviranih in zelo dobro usposobljenih dr\u017eavnih hekerjev, ki so sposobni vdreti tudi v najbolj za\u0161\u010ditene sisteme in odtujiti pomembne podatke”.<\/p>\n
Izpostavil je \u0161e, da se bo verjetno v prihodnosti \u0161tevilo kibernetskih gro\u017eenj \u0161e pove\u010dalo, saj se kibernetski napadi in napadalci nenehno razvijajo ter prilagajajo novim tehnologijam in varnostnim mehanizmom.<\/p>\n
“Zato bo pomembno, da organizacije in posamezniki nenehno krepijo svoje varnostne ukrepe, da se bodo lahko bolj u\u010dinkovito branili pred kibernetskimi gro\u017enjami,” je zapisal Gabor.<\/p>\n
Slovenija se po njegovem mnenju zaveda pomena kibernetske varnosti in je sprejela ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti svojih sistemov in podatkov. “Poleg tega imamo razli\u010dne zakone in predpise, ki urejajo to podro\u010dje. Imamo tudi Urad RS za informacijsko varnost, ki je pristojen organ za nacionalno varnost,” je dejal.<\/p>\n
Po drugi strani pa je kibernetska varnost \u0161e vedno dinami\u010den proces, ki zahteva stalno spremljanje in posodabljanje varnostnih ukrepov in praks.<\/p>\n
Kibernetske gro\u017enje se nenehno spreminjajo in napadalci se prilagajajo novim varnostnim mehanizmom, zato bo pomembno, da se Slovenija \u0161e naprej aktivno posodablja svoje varnostne ukrepe in sledi najnovej\u0161im trendom v kibernetski varnosti, je za STA \u0161e ocenil eti\u010dni heker Milan Gabor.<\/p>\n
Kot najve\u010dji trenutni problem pa je izpostavil pomanjkanje dobrih kadrov s tega podro\u010dja, kar bo po njegovem za Slovenijo tudi v prihodnosti najve\u010dji izziv.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Te\u017eko je ugotoviti, kdo stoji za kibernetskimi napadi, o kakr\u0161nem so v petek poro\u010dali z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, je pa mogo\u010de re\u010di, da tovrstne napade pogosto izvajajo ekipe zelo dobro usposobljenih hekerjev, ki so lahko sponzorirane s strani dolo\u010denih dr\u017eav, je za STA dejal Milan Gabor, eti\u010dni heker in direktor podjetja Viris.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":470150,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[13038],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n