Tako ob vsakem prazniku ni ve\u010d dneva odprtih vrat, bo pa dvodnevni ob dnevu dr\u017eavnosti. Vse organizacije, tudi \u0161ole, ki \u017eelijo na obisk v predsedni\u0161ko pala\u010do, pa morajo tja priti z vsebino. “Gre zlasti za teme, ki sem si jih izbrala kot del predsedni\u0161kega programa, pri \u0161olah pridejo najbolj v po\u0161tev podnebne spremembe in medgeneracijska solidarnost,” pravi. Poleg tega pa izpostavlja \u0161e samooskrbo in prehransko varnost, zdravstvo, pokojninsko reformo, \u010dlovekovo varnost in mednarodne odnose.<\/p>\n
Te teme bodo obravnavali tudi na posvetih, imenovanih Predsedni\u010din forum, prvi bo namenjen zdravstvu, drugi, oktobrski, pa samooskrbi. “Vsak forum bo vsebinsko na\u010drtovan, po njem pa bomo predloge predali vladi in nato spremljali njihovo morebitno uresni\u010devanje. “Morda sem idealist, morda pri\u010dakujem preve\u010d, ampak na zaklju\u010dkih bomo ne samo delali, ampak garali,” obljublja.<\/p>\n
V ospredju delovanja v prvih sto dneh je bila sicer zunanja politika, zlasti pridobivanje podpore za kandidaturo Slovenije za \u010dlanstvo v varnostnem svetu ZN. “Vlogo sem vzela izjemno resno. Gre sicer za vladni projekt, ampak lahko vam zagotovim, da je kandidatura za nestalno \u010dlanstvo v varnostnem svetu izjemno usklajena med vsemi akterji zunanje politike. To je vendarle podro\u010dje, kjer moramo imeti tako vlada prek zunanjega ministrstva kot predsednica dr\u017eave in DZ isto vizijo in pot,” je pristavila.<\/p>\n
Sama je o tej temi govorila \u017ee z okoli 30 predsedniki dr\u017eav in vlad. “In imam zelo dober ob\u010dutek,” pravi.<\/p>\n
Po njenih besedah je trenutno najve\u010d pozornosti namenjene afri\u0161ki celini. “Afrika je zelo specifi\u010dna, morda smo se z njo v preteklih letih premalo ukvarjali,” pravi. Prednost Slovenije je sicer, da nima made\u017ea kolonialne preteklosti, ki povzro\u010da nelagodje v odnosu afri\u0161kih dr\u017eav do evropskih.<\/p>\n
Po njenih navedbah lahko Slovenija ponudi marsikaj, od umetne inteligence do razvoja zelenih tehnologij in z vsemi dr\u017eavniki so zelo hitro pri\u0161li na skupno to\u010dko, to je boj proti podnebnim spremembam. “Predsednice in predsedniki vlad in dr\u017eav so nam dali pritrditev in tudi pohvalo, da si Slovenija zelo veliko prizadeva pri zeleni agendi,” je dejala.<\/p>\n
Za pomo\u010d in nasvete pri promoviranju slovenske kandidature se je med drugim naslonila tudi na nekdanjega predsednika Danila T\u00fcrka, v ozadju pa Sloveniji veliko pomaga tudi predsednik Uefe Aleksander \u010ceferin, je potrdila: “Nogomet odpira marsikatera vrata.”<\/p>\n
Z drugima dvema biv\u0161ima predsednikoma, Milanom Ku\u010danom in Borutom Pahorjem, pa se ve\u010d pogovarja zlasti o razmerah na Zahodnem Balkanu. Kot je napovedala, bo nadaljevala s Pahorjevimi prizadevanji v procesu Brdo-Brioni, naslednje sre\u010danje bo v Skopju, ra\u010duna pa na udele\u017ebo vseh voditeljev dr\u017eav. “Napovedala sem, da se bom posku\u0161ala malce odmakniti od politi\u010dnih tem, ki razdvajajo dr\u017eave, da se bomo tudi na tem koncu Evrope posvetili temam, ki nas lahko zdru\u017eujejo, to so problematika izseljevanja mladih in podnebne spremembe,” je dodala.<\/p>\n
V volilni kampanji je sicer napovedovala prve obiske ravno v dr\u017eavah Zahodnega Balkana, a je ta kos zare\u010denega kruha \u017ee pojedla, saj so se s svetovalci odlo\u010dili, da je smotrno najprej obiskati sosednje dr\u017eave. Tako jo aprila \u010dakata \u0161e obiska pri mad\u017earski kolegici in avstrijskemu kolegu, konec maja pa odhaja na obisk k italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in hkrati tudi v Vatikan.<\/p>\n
Ena od tem, pri katerih Slovenija sodeluje s sosedami, je tudi obvladovanje nezakonitih migracij. Avstrija je ta teden znova napovedala podalj\u0161anje nadzora na sicer schengenski meji, \u010demur sicer predsednica nasprotuje in v tem ne vidi potrebe, v Italiji so razglasili izredne razmere, Hrva\u0161ka je z novim letom vstopila v schengen, s \u010dimer se je odgovornost za varovanje zunanje schengenske meje in obvladovanje nezakonitih migracij premaknilo na njeno ju\u017eno mejo.<\/p>\n
Pirc Musar je ob tem prepri\u010dana, da si morajo sosednje dr\u017eave med seboj zaupati. “Hrva\u0161ka je izpolnila vse pogoje za vstop v schengen. \u010ce bo treba, jim lahko tudi Slovenija ponudi pomo\u010d pri varovanju schengenske meje, pomaga tudi Frontex. In tudi sicer evropske dr\u017eave vsako leto bolje sodelujejo pri re\u0161evanju teh vpra\u0161anj,” je izpostavila.<\/p>\n
Ne glede na trenutno visoke \u0161tevilke nezakonitih prehodov mej zato meni, da nadzor na notranjih schengenskih mejah ni potreben. “Hrva\u0161ka se je bala, da bo Slovenija na meji postavila podoben re\u017eim, kot ga ima Avstrija. Zunanja ministrica Tanja Fajon mi je zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zdi se mi, da je tako prav, upam pa tudi, da bosta tudi Slovenija in Avstrija v bli\u017enji prihodnosti na\u0161li re\u0161itev, ki bi morala biti druga\u010dna od sedanje.”<\/p>\n
Ko gre za Italijo, je v pogovoru z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem pritrdila, da je EU predolgo samo gledala, kaj se dogaja na Lampedusi in proti notranjosti Italije. Veseli pa jo, da osnutek nove uredbe o azilni in migracijski politiki bolj poudarja solidarnost med dr\u017eavami.<\/p>\n
“Diplomatska tema \u0161tevilka ena” v svetu je sicer Ukrajina, pri \u010demer Pirc Musar zavra\u010da o\u010ditke, da EU dela premalo za mir: “Ni dr\u017eavnika, politika v EU, ki si ne bi \u017eelel miru, to je dejstvo.”<\/p>\n
“V tem trenutku \u017eal nimam recepta, kako do miru priti, vsi se trudimo, vsak na svoj na\u010din. Definitivno pa v Evropski uniji ni politika, ki se ne bi prizadeval za mir. Trenutno ne vidim druge kot Ukrajini pomagati,” pravi.<\/p>\n
Kriti\u010dna je do predlogov, da bi se za pogajalsko mizo morali usesti ZDA in Rusija. “Pogajanj o miru brez Ukrajine preprosto ne more biti. Ko se bo Ukrajina odlo\u010dila, da je za to \u010das, se bodo pogajanja zgodila, saj nekje \u017ee vidimo, da se morda po\u010dasi meh\u010dajo pozicije,” je prepri\u010dana. \u010cetudi priznava, da fronta ka\u017ee bolj kruto sliko, saj si \u017eelita obe dr\u017eavi pred za\u010detkom pogajanj zagotoviti \u010dim bolj\u0161o pozicijo na fronti in s tem bolj\u0161a pogajalska izhodi\u0161\u010da.<\/p>\n
Obenem si \u017eeli, da bi Kitajska in Tur\u010dija, ki imata \u0161e najbolj\u0161i dostop do Rusije, naredili ve\u010d za mir, kot sta doslej.<\/p>\n
Posledice vojne v Ukrajini \u010duti tudi Slovenija, nenazadnje v inflaciji in gro\u017enjah z draginjsko in energetsko krizo. Po ve\u010d z epidemijo covida-19 zaznamovanih letih, ki so pustila posledice na dr\u017eavnih financah, in ob napovedi finan\u010dno te\u017ekih reform bo velik izziv iskanje finan\u010dno vzdr\u017enih re\u0161itev.<\/p>\n
A “reforme so v enem delu bistvene in nujne”, pravi Pirc Musar. Ena od teh je zagotovo zdravstvena, kateri bo posvetila tudi prvi, majski Predsedni\u010din forum.<\/p>\n
Prepri\u010dana je v prizadevanja tako ministra za zdravje Danijela Be\u0161i\u010da Loredana kot predsednika strate\u0161kega sveta Erika Breclja, skrbi pa jo, da iskanje re\u0161itev poteka po preve\u010d kanalih. “Morda to ni ravno najbolj oportuno in bi moralo potekati bolj enotirno,” meni. In temu utirjanju bo namenjeno tudi iskanje zaklju\u010dkov na majskem Predsedni\u010dinem forumu.<\/p>\n
Prepri\u010dana je, da bi zdravstvena in pokojninska reforma sicer morali potekati z roko v roki. “Me je pa mogo\u010de malce zmotil tempo ostalih reform, zdi se mi, da si je vlada preve\u010d nalo\u017eila na svoja ramena, pet reform naenkrat, tudi glede vzdr\u017enosti javnih financ, je verjetno prevelik zalogaj,” ocenjuje. A dodaja, da zaupa v vlado, “da bo znala prepoznati, kaj je tisto, kar je treba narediti nujno in sedaj, in kaj vendarle lahko malce po\u010daka”.<\/p>\n
Pri vpra\u0161anju pokojninske reforme in protestov upokojencev svari pred demagogijo. “Pokojninska reforma ni reforma \u010dez palec. Ne more\u0161 iti na ulice in re\u010di, mi ho\u010demo 800 evrov pokojnine. V ozadju so matrike, \u0161tevilke, vzdr\u017enost sistema, vzajemnost pokojninskega sistema … \u017delela bi si, da tudi ti, ki mislijo, da po dveh mesecih vedo nekaj o pokojninski reformi, morda napi\u0161ejo analizo, kako in na kak\u0161en na\u010din bi do dobre pokojninske reforme lahko pri\u0161li,” poziva.<\/p>\n
Obenem opa\u017ea, da politiki zlasti zadnja leta upokojence obravnavajo zgolj in izklju\u010dno kot volilno telo. “To se dogaja zdaj, dogajalo se je tudi v preteklosti z DeSUS, SAB in drugimi, ki so oblikovali svoje agende predvsem pred volitvami.”<\/p>\n
Tudi zato \u010duti svojo dol\u017enost in poslanstvo bedeti nad temi reformami, saj si \u017eeli, da bi se praksa, ko bi se vsaka vlada lotila potrebnih reform na novo, prekinila.<\/p>\n
Dilema, ali namenjati denar za vojsko ali za zdravstvo in pokojnine, se ji zdi la\u017ena. “Treba je najti nek politi\u010den konsenz, koliko kdaj kateremu dru\u017ebenemu sektorju dati,” meni.<\/p>\n
“Slovenija zaostaja po investicijah v obrambo, ne dosega standardov Nata. Obenem pa so se zaradi vojne v Ukrajini razmere zelo spremenile, v Nato vstopajo celo dr\u017eave, ki so bile leta nevtralne. Nato Sloveniji lahko ponudi sposobnosti kolektivne obrambe, ne le pred klasi\u010dnimi napadi z oro\u017ejem, tudi pred kibernetskimi gro\u017enjami,” je opozorila in posvarila pred hitrim razvojem umetne inteligence in kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva. “Torej bo treba ve\u010d narediti za odpornost informacijskih sistemov in tu Slovenija dobro sodeluje z drugimi \u010dlanicami Nata,” je dejala.<\/p>\n
Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil je ob pripravljenosti Slovenske vojske zahtevala tudi poro\u010danje o drugih varnostnih vidikih, poleg kibernetske varnosti \u0161e prehranske, energetske, infrastrukturne in osnovne \u010dlovekove varnosti, ki zajema vse to. “Vesela sem bila odziva ministra za obrambo \u0160arca in na\u010delnika SV Glava\u0161a, ki sta sprejela pobudo in so ministrstva v teh segmentih \u017ee za\u010dela sodelovati med seboj,” je izpostavila.<\/p>\n
Tehnologija je posegla tudi na podro\u010dje dru\u017ebenega komuniciranja in medijev, eden od poudarkov predsedni\u010dinega mandata pa bo tako tudi boj proti dezinformacijam, ki lahko slabijo demokracijo.<\/p>\n
“Pravica do svobode izra\u017eanja in svoboda medijev je nekaj, kar mora biti pun\u010dica o\u010desa vsake demokrati\u010dne dr\u017eave. Obenem pa je podpora dr\u017eav medijem, ki so se zna\u0161li v prehodnem obdobju digitalizacije in boja za bralce, lahko dvorezen me\u010d,” svari. Vsaka medijska organizacija je tako sama v prvi vrsti odgovorna za lasten razvoj poslovnega modela, dr\u017eava pa bi morala ve\u010d narediti za razvoj medijske pismenosti, meni. Tudi na podro\u010dju boja z dezinformacijami bi si sicer \u017eelela kak\u0161nega javno podprtega projekta.<\/p>\n
Podro\u010dje \u010dlovekovih pravic je sicer tisto, ki mu je Pirc Musar pred prevzemom predsedni\u0161ke funkcije namenjala najve\u010d pozornosti, prav tako bo nanje pozorna v novi vlogi, tudi z uvedbo nagrade za delo na podro\u010dju \u010dlovekovih pravic. Prvi\u010d jo bodo podelili ob leto\u0161njem dnevu \u010dlovekovih pravic, ki je 10. decembra. Ta nagrada bo sicer zamenjala jabolko navdiha, ki ga je podeljeval prej\u0161nji predsednik.<\/p>\n
Vsako leto ob koncu leta \u017eeli tudi nagovoriti dr\u017eavni zbor. “Prav je, da poslancem in ministrom povem, kaj sem \u010dez leto zaznala. Kar bo dobrega, bom pohvalila, kar bo slabega, bom pograjala, to je moja naloga, moja dol\u017enost. Nenazadnje je funkcija predsednice republike v mo\u010di besed, tega se zelo zavedam in besede so tisto, kar bom uporabljala pri svojem delu – preudarno, premi\u0161ljeno, upam, da tudi modro.”<\/p>\n
Besede bodo njeno klju\u010dno orodje tudi pri ustvarjanju podkasta, ki ga je napovedala. To, da jo je njen predhodnik pri tem nekoliko prehitel, je ne moti, pravi, da bosta zagotovo odpirala druga\u010dne teme. V prvem se bosta s filozofinjo Renato Salecl pogovarjali o umetni inteligenci, “v nadaljevanju pa bi si \u017eelela pogovarjati z ljudmi, do katerih morda novinarji te\u017eje pridete, pa bom jaz morda la\u017eje”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prva predsednica Slovenije Nata\u0161a Pirc Musar po dobrih treh mesecih na funkciji pravi, da jo opravlja sr\u010dno. Obenem pa je \u017ee jasno, da jo bo opravljala druga\u010de kot njen predhodnik Borut Pahor. Enega klju\u010dnih odmikov vidi v tem, da bo v predsedni\u0161ki pala\u010di prostor za tiste, ki tja pridejo z vsebino.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":480873,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[3458,5076,9574],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n