![\"\"](\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/20140409-00519478.jpg\")
Gradbena dela se bodo po njegovih besedah za\u010dela predvidoma spomladi 2026 z zaprtjem jezu Markovci in sanacijo dovodnega kanala, \u0161e istega leta pa naj bi stekla tudi dela na elektrarni. Ponovno naj bi hidroelektrarna Formin za\u010dela obratovati v letu 2027.<\/p>\n
Investicija je trenutno po besedah generalnega direktorja DEM Damjana Semeta ocenjena na okoli 150 milijonov evrov. Z obnovo bodo lahko pove\u010dali letno proizvodnjo elektri\u010dne energije na tej elektrarni za pribli\u017eno 40 GWh.<\/p>\n
So\u010dasno nameravajo izvesti postavitev son\u010dnih elektrarn na bre\u017einah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoli\u010dje in Formin, kjer je investicija po besedah vodje projekta Gregorja \u0160efa ocenjena na okoli 37 milijonov evrov.<\/p>\n
Lani so \u017ee zgradili in predali v obratovanje prvi segment son\u010dne elektrarne v Zlatoli\u010dju, ki ima mo\u010d 2,5 MWp in letno proizvodnjo 3000 MWh. V naslednjih letih naj bi postavili \u0161e ostale segmente, ki imajo skupno dol\u017eino dobrih 14 kilometrov, mo\u010d dobrih 30 MWp in letno proizvodnjo okoli 37.000 MWh elektri\u010dne energije, kar zado\u0161\u010da letni potro\u0161nji pribli\u017eno 9000 gospodinjstev. Po besedah \u0160efa gre za trenutno najve\u010djo son\u010dno elektrarno v Sloveniji.<\/p>\n
“V DEM po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoje\u010dih proizvodnih enot, po drugi strani pa skladno s poslanstvom in zavezami i\u0161\u010demo mo\u017enosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali elektri\u010dno energijo iz razpolo\u017eljivih obnovljivih virov. \u010ce \u017eelimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnjim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upo\u0161tevanju in varovanju narave in okolja, \u010dim prej postavimo,” je povedal Seme, ob tem pa opozoril, da so uradni postopki na tem podro\u010dju zelo dolgi.<\/p>\n
Kaj storiti z nakopi\u010denim muljem<\/h2>\n
Z zajezitvijo reke se v njej kopi\u010dijo sedimenti, s \u010dimer se zmanj\u0161uje koristna prostornina zadr\u017eevalnika za pridobivanje elektri\u010dne energije in druge rabe. Ptujsko jezero, ki je najve\u010dji umetni zadr\u017eevalnik v Sloveniji, ni izjema, zato morajo sedimente tudi tam odstranjevati.<\/p>\n
DEM so v preteklih letih pristopile k iskanju re\u0161itev koristne porabe teh sedimentov. V sklopu projekta Ready4Use so raziskali mo\u017enosti njihove uporabe v ope\u010dnih izdelkih in geopolimerih. V sklopu projekta LIFE IP RESTART pa izvajajo eno izmed \u0161estih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov.<\/p>\n
Ker je treba sedimente po odstranitvi iz vodnega telesa najprej osu\u0161iti, je predvidena odlagalna povr\u0161ina ob bre\u017eini Ptujskega jezera na meji med ob\u010dinama Ptuj in Markovci. Projektna dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za povr\u0161ino in dostop do povr\u0161ine so v izdelavi in bodo predvidoma zaklju\u010dena do konca leto\u0161njega leta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z zajezitvijo reke se v njej kopi\u010dijo usedline, s \u010dimer se zmanj\u0161uje koristna prostornina zadr\u017eevalnika za pridobivanje elektri\u010dne energije in druge rabe. Ptujsko jezero, ki je najve\u010dji umetni zadr\u017eevalnik v Sloveniji, ni izjema…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":480877,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[9435,10913],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n