Nekomercialni projekt nekdanjega ruskega oligarha, nato Putinovega sibirskega varovanca, danes pa njegovega politi\u010dnega nasprotnika Mihaila Hodorkovskega, ”Dosje”, je pripravil strategijo, s katero bi si Kremelj, kot pravijo, “povrnil vpliv na notranjo in zunanjo politiko baltskih dr\u017eav Litve, Latvije in Estonije” in naredil njihovo politiko “bolj sprejemljivo za Rusijo”.<\/p>\n
Te tri nekdanje sovjetske republike (spomnimo, Sovjetska zveza jih je priklju\u010dila na predve\u010der druge svetovne vojne po sporazumu z nacisti\u010dno Nem\u010dijo, znanem kot sporazum Molotov-Ribbentrop), so svojo neodvisnost obnovile v zgodnjih 90. letih prej\u0161njega stoletja in sodijo v skupino dr\u017eav, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino najbolj ostre kriti\u010darke Vladimirja Putina in ruske politike.<\/p>\n
Glede na to, da vse tri dr\u017eave mejijo na Rusijo in so \u010dlanice Nata in EU ter v njih \u017eivi velika ruska skupnost, predvsem v Latviji in Estoniji, \u017eeli Kremelj to situacijo izkoristiti za krepitev svojega vpliva in zmanj\u0161anje njihove “protiruske” politike.<\/p>\n
Dokument z naslovom “Strate\u0161ki cilji Ruske federacije na estonski, latvijski in litovski smeri” so pripravile ruske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe.<\/p>\n
Glavne smeri sprememb naj bi \u0161le skozi vplivanje na “lokalne poslovne\u017ee”, krepitev nevladnih organizacij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s podnebnimi problemi, nato preko izrazito pacifisti\u010dnega, torej antimilitaristi\u010dnega, negativnega odnosa prebivalcev teh dr\u017eav do Nata in EU, ki bi ga morali okrepiti in jih prepri\u010dati, da so varnostno ogro\u017eeni zaradi \u010dlanstva v Natu in radikalne protiruske politike njihovih dr\u017eav.<\/p>\n
Tretja usmeritev bi bila osredoto\u010dena na podporo ruskim narodnim manj\u0161inam in strankam, ki so blizu Rusiji, kot je recimo Centristi\u010dna stranka v Estoniji.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161a usmeritev je manipuliranje lokalnih poslovne\u017eev, ki veljajo za tisti \u010dlen, ki ga je najla\u017eje zmanipulirati, hkrati pa imajo velik vpliv na dr\u017eavno politiko. Tem gospodarstvenikom bi obljubili la\u017eji in ugodnej\u0161i dostop do ruskega trga ter mo\u017enost la\u017ejega investiranja v Rusiji.<\/p>\n
Na ta na\u010din bi bili po mnenju kremeljskih analitikov podjetniki zainteresirani za ‘deradikalizacijo’ politike do Rusije in vojne v Ukrajini ter bi lahko vplivali na spremembo dr\u017eavne politike. Namestnik vodje slu\u017ebe za notranjo varnost Estonije Aleksander Toots je za latvijski portal Delfi dejal, da so “podjetniki skupina, ki jo je najla\u017eje pridobiti”.<\/p>\n
Druga smer so nevladne organizacije, ki ne bi bile neposredno proruske, ampak bi nastopile proti na primer gradnji Natovih baz in prihodu Natovih vojakov, nekatere pa bi se “skrile” za zdru\u017eenji, ki jih skrbijo podnebne spremembe. Poleg tega bi pove\u010dali financiranje ruskih nacionalnih zvez v teh dr\u017eavah.<\/p>\n
Spomnimo, tako v Estoniji kot v Latviji je skoraj 25 odstotkov prebivalcev Rusov, oz. rusko govore\u010dih, kot jim najraje re\u010dejo v Rusiji, saj so med njimi tudi tam \u017eive\u010di Ukrajinci in Belorusi. V glavnem mestu Estonije, Talinu, \u017eivi ve\u010d kot 47 odstotkov rusko govore\u010dih, prav tako v drugem najpomembnej\u0161em mestu Latvije, Daugavpilsu.<\/p>\n
Po strategiji Kremlja namerava Rusija do leta 2030 dose\u010di, da bo ruski jezik razgla\u0161en za drugi dr\u017eavni jezik v Latviji.<\/p>\n
Kar zadeva Estonijo, mora Rusija, kot pi\u0161e v strategiji, prepre\u010diti ‘estonsko spodbujanje separatizma med ugrofinskimi ljudstvi, ki \u017eivijo v Rusiji’, hkrati pa mora okrepiti ruski vpliv med politi\u010dno in voja\u0161ko elito Estonije.<\/p>\n
Za Kremelj je pomembna tudi tako imenovana postavka ‘elektroenergetskega obro\u010da’, ker sta ti dr\u017eavi povezani v isto elektroenergetsko omre\u017eje z Rusijo in Belorusijo in se sku\u0161ata iz njega izvle\u010di. Rusija je nekoliko v paniki, saj bi v primeru tega postala vpra\u0161ljiva oskrba z elektri\u010dno energijo njene Kaliningrajske enklave, ki poteka \u010dez Litvo.<\/p>\n
Nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je za Yahoo News povedal, da iz strategije izhaja, da so v Kremlju “sprti z realnostjo” in “sploh ne razumejo, kaj se dogaja v baltskih dr\u017eavah”, portal Delfi pa ugotavlja, da imajo v teh dr\u017eavah “Rusijo za najve\u010djo varnostno gro\u017enjo svojemu pre\u017eivetju”.<\/p>\n
\u0160tevilne raziskave javnega mnenja to potrjujejo, saj velika ve\u010dina tamkaj\u0161njih prebivalcev podpira \u010dlanstvo v Natu in EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dokument so ustvarile ruske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe<\/p>\n","protected":false},"author":18,"featured_media":481115,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1605],"tags":[1354,19793],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n