“Voja\u0161ko agresijo je mogo\u010de bojevati tudi z besedami, ne samo z bombami. Besede pa imajo lahko zelo mo\u010dan vpliv, saj je cilj ruske propagande v EU, da zmanj\u0161a podporo ljudi temu, kar delajo voditelji, to je pomagajo Ukrajini,” je v intervjuju za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega sredi\u0161\u010da (ENR), o ruski propagandi v zvezi z vojno v Ukrajini povedala Jourova.<\/p>\n
Evropski politiki se lahko po njenem mnenju iz ukrajinskega soo\u010danja z rusko propagando nau\u010dijo, da jo nehajo podcenjevati in nehajo “biti naivni”. Zato komisija veliko dela na podro\u010dju boja proti ruski propagandi, vklju\u010dno s sankcijami proti ruskim medijem, je dejala.<\/p>\n
Veliko pa se lahko nau\u010dijo tudi spletne platforme, kot so Meta oz. Facebook, Google in Twitter, je \u0161e povedala Jourova, ki jih je pred vojno pozvala, naj izberejo stran, in to pravo. Zato tudi \u017eeli, da bi okrepile boj proti ruski propagandi.<\/p>\n
“Z odzivom platform nismo povsem zadovoljni, saj \u017eelimo, da se bolj osredoto\u010dijo na dr\u017eave v srednji in vzhodni Evropi, ki so glavni cilji ruske propagande,” je poudarila.<\/p>\n
To je ponazorila s primerom Slova\u0161ke, kjer dejstva na Twitterju preverjata zgolj dva \u010dloveka, pa \u0161e to ne za poln delovni \u010das. To se ka\u017ee v tem, da 45 odstotkov Slovakov meni, da imajo Rusi prav, da branijo svoje interese. Zato tudi \u017eeli, da bi platforme ve\u010d vlagale v preverjanje dejstev, da bi najele novinarje, ki bi preverjali dejstva.<\/p>\n
Do Twitterja je bila \u0161e posebej kriti\u010dna, pri \u010demer je priznala, da je tudi njej vse bolj neprijetno zaradi ruske propagande. “Moram re\u010di, da se na Twitterju po\u010dutim vse bolj nelagodno v dru\u017ebi neregulirane agresivne ruske propagande,” je dejala.<\/p>\n
Podpredsednica komisije je ob tem pojasnila, da je boju proti dezinformacijam na dru\u017ebenih omre\u017ejih namenjen tudi kodeks ravnanja, ki ga je pripravila komisija. Ta sicer ni zavezujo\u010d.<\/p>\n
“Gospodu Elonu Musku bi rada pojasnila, da je na\u0161a filozofija, da \u0161\u010ditimo svobodo govora, da \u0161\u010ditimo svobodo izra\u017eanja. Zato smo vzpostavili tako kompleksen sistem, kot je kodeks ravnanja. Vendar pa svoboda govora v EU ni neomejena,” je poudarila.<\/p>\n
Za boj proti ruskim dezinformacijam in propagandi pa so klju\u010dnega pomena dejstva, ki nam jih posredujejo novinarji na terenu v Ukrajini, je \u0161e povedala evropska komisarka za vrednote in preglednost.<\/p>\n
Ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki bo 3. maja, se je poklonila vsem novinarjem in medijskim delavcem, ki tvegajo svoja \u017eivljenja, da bi bila evropska javnost obve\u0161\u010dena. Zato EU dela vse, da bi za\u0161\u010ditila novinarje, ki delujejo v Ukrajini.<\/p>\n
Spomnila se je tudi tistih, ki delajo v avtoritarnih re\u017eimih in ki so v zaporih. Pri tem je pozvala k nadaljevanju izvajanja pritiska na ruski re\u017eim, da bi iz zapora izpustil ameri\u0161kega novinarja Evana Gershkovicha.<\/p>\n
“\u017delim, da bi bila EU vodilna pri za\u0161\u010diti teh pogumnih glasov in da bi postala neke vrste vozli\u0161\u010de medijske svobode. To pomeni, da bi sprejeli tudi neodvisne medije, ki morajo pobegniti pred cenzuro v svoji dr\u017eavi,” je dejala komisarka.<\/p>\n
Komisija si zato prizadeva za zagotavljanje prakti\u010dne podpore ruskim novinarjem, ki so se zatekli v EU. Bruselj je pozval k predlo\u017eitvi predlogov projektov v vrednosti treh milijonov evrov. Podpora bi obsegala pravno pomo\u010d novinarjem, na primer pri pridobivanju vizumov, finan\u010dno pomo\u010d za ekonomsko pre\u017eivetje, pa tudi sodelovanje z velikimi medijskimi dru\u017ebami za prenos novinarskih prispevkov na rusko ozemlje.<\/p>\n
Podporo v treh osrednjih centrih v Pragi, Rigi in Amsterdamu bi financirale razli\u010dne zaupanja vredne organizacije, ne pa neposredno EU, saj ne \u017eelijo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin te novinarje ozna\u010dil za “evropske vojake”. Na\u010drtujejo, da jo bodo za\u010deli zagotavljati \u010dez dva meseca, je povedala komisarka.<\/p>\n
Da bi EU postala vozli\u0161\u010de medijske svobode, pa mora imeti vzpostavljen dolo\u010den red tudi doma, je \u0161e poudarila Jourova. Zato je med drugim komisija pripravila predlog akta o medijski svobodi, pa tudi predlog direktive, katere namen je za\u0161\u010dititi novinarje pred t. i. strate\u0161kimi to\u017ebami (SLAPP).<\/p>\n
Nem\u0161kim zalo\u017enikom, ki so skepti\u010dni glede akta o svobodi medijev, je komisarka sporo\u010dila, da ne regulirajo medijev samih. Za medije lani jeseni predstavljeni predlog, ki ga Evropski parlament in Svet EU \u0161e obravnavata, prina\u0161a zgolj dva pogoja. Prvi je objava podatkov o lastni\u0161tvu, drugi pa sprejetje ukrepov glede neodvisnosti od lastnikov. Vse ostalo pa je namenjeno za\u0161\u010diti medijev, predvsem kar se ti\u010de pogojev dela.<\/p>\n
Dr\u017eavam s stabilnimi demokracijami, kot so Nem\u010dija, Avstrija, Danska in \u0160vedska, ki se bojijo zni\u017eevanja standardov, je odgovorila, da “noben sistem ni povsem imun”. Na drugi strani predlogu nasprotujeta tudi Mad\u017earska in Poljska.<\/p>\n
Pri\u010dakuje, da se bo zakonodajni postopek zavlekel v prihodnje leto, saj je glasovanje o pogajalskem izhodi\u0161\u010du v parlamentu predvideno za oktober, dr\u017eave \u010dlanice pa bi lahko soglasje o svojem stali\u0161\u010du dosegle junija. Nato se bosta instituciji \u0161e pogajali o predlogu.<\/p>\n
“Mislim, da bo akt o svobodi medijev na koncu tak\u0161en, da bodo vsi nekoliko razo\u010darani nad njim. To je vedno dober rezultat, saj je to tipi\u010dna lastnost evropskega kompromisa,” je \u0161e menila evropska komisarka v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru ENR.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je v pogovoru za STA poudarila pomen boja proti ruski propagandi v lu\u010di vojne v Ukrajini, pri \u010demer niso zadovoljni z odzivom spletnih platform. Priznala je, da je zaradi ruske propagande tudi njej vse bolj nelagodno na Twitterju. \u017deli si, da bi EU postala vozli\u0161\u010de medijske svobode.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":481125,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[3783,18824],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n