Dav\u010dni prime\u017e, ki meri dele\u017e davkov in prispevkov v pla\u010di, v breme tako delodajalca kot delavca, je bil lani v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za zaposlenega posameznika brez otrok v povpre\u010dju 34,6-odstoten. Najvi\u0161ji je bil v Belgiji, 53-odstoten, najni\u017eji pa v Kolumbiji, ni\u010dodstoten. Slovenija je z 42,8-odstotnim prime\u017eem med 38 dr\u017eavami zasedla sedmo mesto. To je eno mesto ni\u017eje kot leto prej.<\/p>\n
Obdav\u010ditev dela se je leta 2022 pove\u010dala, saj je nominalna rast pla\u010d potisnila delavce v vi\u0161je dav\u010dne razrede in zmanj\u0161ala njihovo upravi\u010denost do dav\u010dnih olaj\u0161av in denarnih ugodnosti, je v pred kratkim objavljenem poro\u010dilu zapisala OECD.<\/p>\n
Dele\u017e davkov in prispevkov v prihodkih posameznika s povpre\u010dno pla\u010do, ki nima otrok, se je lani zvi\u0161al v 23 od 38 dr\u017eav. Zmanj\u0161al se je v 11 dr\u017eavah, v \u0161tirih se ni spremenil. V skoraj vseh dr\u017eavah z rastjo so po ugotovitvah OECD vzrok zanjo vi\u0161ja dohodnina, ponekod tudi zvi\u0161anje nominalne povpre\u010dne pla\u010de, saj vi\u0161je povpre\u010dne pla\u010de ob progresivnosti dav\u010dnega sistema vodijo k vi\u0161ji obremenitvi z dohodnino.<\/p>\n
V Sloveniji je bil dav\u010dni prime\u017e za samskega delavca brez otrok lani za 0,7 odstotne to\u010dke ni\u017eji kot leta 2021 in kot je zapisala OECD, je bilo vzrok za to zni\u017eanje dohodnine. Organizacija je ob tem spomnila na marca lani sprejeto novelo zakona o dohodnini, s katero so se za celotno dav\u010dno leto med drugim zvi\u0161ala splo\u0161na olaj\u0161ava, zni\u017eala obdav\u010ditev v najvi\u0161jem dohodninskem razredu ter uskladile olaj\u0161ave za vzdr\u017eevane dru\u017einske \u010dlane z inflacijo.<\/p>\n
Za pare z otroki je dav\u010dni prime\u017e obi\u010dajno manj\u0161i kot za samske brez otrok – medtem ko je bil za samske lani pri 34,6 odstotka, je bil za dru\u017eine z dvema otrokoma in enim zaposlenim pri 25,6 odstotka. Ta razkorak se je lani zmanj\u0161al za 1,02 odstotne to\u010dke, saj se je dav\u010dni prime\u017e za dru\u017eine z dvema otrokoma in enim zaposlenim pove\u010dal. Slovenija se je z 28,9-odstotnim dav\u010dnim prime\u017eem za ta tip gospodinjstev uvrstila nad povpre\u010dje OECD.<\/p>\n
Nad povpre\u010djem dr\u017eav OECD je Slovenija tudi pri merilu dav\u010dnega prime\u017ea za dru\u017eine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima. V Sloveniji je bil lani pri 35,6 odstotka, v povpre\u010dju v dr\u017eavah \u010dlanicah pa pri 29,4 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z inflacijo, ki je dosegla najvi\u0161jo raven v ve\u010d kot 30 letih, so se v mnogih dr\u017eavah \u010dlanicah OECD lani zvi\u0161ali tudi davki na pla\u010de. Dav\u010dni prime\u017e oziroma dele\u017e bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem stro\u0161ku dela za samskega delavca se je zvi\u0161al v 23 dr\u017eavah \u010dlanicah in zni\u017eal le v 11. Med slednjimi je tudi Slovenija.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395898,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4531,4585],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n