“Pogovori glede re\u0161evanja te problematike \u0161e potekajo,” je danes v izjavi medijem v Ljubljani dejal dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Sko\u010dir, potem ko je Sindikat kmetov Slovenije po pogovorih z ministrstvoma za naravne vire ter za kmetijstvo minuli petek objavilo, da je vladna stran pristala na spremembo predloga uredbe o programu upravljanja obmo\u010dij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, po kateri bi bili ukrepi za kmete prostovoljni.<\/p>\n
Sko\u010dir je dodal, da “pobudo” \u0161e prou\u010dujejo in se bodo nanjo ustrezno odzvali.<\/p>\n
Poudaril je, da dr\u017eava naravovarstvene cilje mora dose\u010di, med drugim tudi zaradi opomina Evropske komisije, ki se nana\u0161a na nedoseganje ciljev glede travni\u0161kih vrst in habitatnih tipov. “Ena iz mo\u017enih re\u0161itev je, da se cilje dose\u017ee s prostovoljnimi ukrepi. \u017dal pa izku\u0161nje ka\u017eejo, da na ta na\u010din naravovarstveni cilji niso bili dose\u017eeni,” je dejal.<\/p>\n
Nedoseganje teh ciljev pomeni pove\u010devanje tveganja za manj\u0161a izpla\u010dila pri skupni kmetijski politiki ter morebitno kazen, povezano z morebitno to\u017ebo Evropske komisije, je opozoril Sko\u010dir.<\/p>\n
Vr\u0161ilka dol\u017enosti direktorice direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler je dejala, da nad prostovoljnimi ukrepi ne dvigujejo rok. Je pa opozorila, da pla\u010dila Natura 2000 (za omejitve, ki med drugim presegajo ustrezne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje) temeljijo na obveznih zahtevah, zato so tudi vi\u0161ja kot pla\u010dila za prostovoljne ukrepe.<\/p>\n
Glede vi\u0161ine pla\u010dil Natura 2000 je Groznik Zeiler menila, da jih bodo morali nasloviti kmetijski strokovnjaki in ministrstvo za kmetijstvo pri izvajanju strate\u0161kega na\u010drta skupne kmetijske politike. “Strate\u0161ki na\u010drt je mo\u017eno spreminjati in ob spremembi je mogo\u010de narediti tudi premislek, ali so bila pla\u010dila ustrezno ovrednotena,” je dejala.<\/p>\n
O morebitnem zvi\u0161anju pla\u010dil je Sko\u010dir dejal, da je to eno od vpra\u0161anj v pogovorih, ki potekajo tako med predstavniki vlade in kmetijskih organizacij kot na ravni obeh resorjev.<\/p>\n
Pravnega mnenja – ki ga je Zadru\u017ena zveza Slovenije naro\u010dila pri In\u0161titutu za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti in po navedbah zveze ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, posledi\u010dno pa bi bila omenjena uredba sprejeta brez pravne podlage – ministrstvo ni prejelo, zato ga ne more ocenjevati.<\/p>\n
Pravne slu\u017ebe ministrstev za naravne vire in za kmetijstvo ter slu\u017ebe vlade za zakonodajo pa po navedbah ministrstva za naravne vire menijo, da zakon ni neustaven in da vlada lahko predpisuje omejevalne ukrepe.<\/p>\n
Glede posledic morebitnega zadr\u017eanja izvajanja zakona je dr\u017eavni sekretar dejal, da je te\u017eko napovedati, kak\u0161na bo odlo\u010ditev ustavnega sodi\u0161\u010da, \u010de bo vlo\u017eena pobuda. Uredba je sicer sestavljena iz dveh delov – v prvem delu je sestavljena iz programa upravljanja Nature 2000, ki se lahko sprejme s sklepom vlade, v drugem delu pa te omejitve poslovanja uveljavlja. “Tako da bi se lahko program upravljanja Nature 2000 po dosedanji praksi tudi sprejel, ne da se sprejme tudi obvezni re\u017eim, ki je predmet pogovorov,” je dodal Sko\u010dir.<\/p>\n
Predlog programa upravljanja obmo\u010dij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 in predlog uredbe o tem programu med drugim dolo\u010data prepovedi, pogoje in omejitve rabe na obmo\u010djih Nature 2000 na Planinskem polju in Ljubljanskem barju. Med drugim bi bilo za doseganje ciljev programa na dolo\u010denih travni\u0161kih povr\u0161inah od leta 2024 dovoljena ko\u0161nja le enkrat letno koncu junija, prepovedano bi bilo gnojenje in pa\u0161a ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev.<\/p>\n
O u\u010dinkovitosti ukrepov je Groznik Zeiler dejala, da je pri tako kompleksnih ciljih, kot so ti glede Nature 2000, uvedba strogega re\u017eima samo eden od mo\u017enih ukrepov. “\u010ce so strokovnjaki ugotovili, da je glavna gro\u017enja npr. intenziviranje kmetijstva – kar v primeru travnikov pomeni, da se jih kosi denimo ve\u010d kot \u0161tirikrat na leto in se jih intenzivno gnoji – in jih za\u010dne\u0161 bolj ekstenzivno obdelovati, si odstranil eno od glavnih gro\u017eenj za dolo\u010deno vrsto,” je povedala.<\/p>\n
Izku\u0161nje iz razli\u010dnih projektov in dela javnih slu\u017eb ohranjanja narave ka\u017eejo, da se, ko se odstrani glavne razloge za slab\u0161anje stanja, poka\u017ee tudi uspeh, sicer ne \u010dez no\u010d, v enem letu, v nekaj letih pa, je dodala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Naravovarstvene cilje na obmo\u010djih Nature 2000 je treba dose\u010di, ob pripravi programa upravljanja teh obmo\u010dij v 2023-2028 poudarja ministrstvo za naravne vire. Med njimi je izbolj\u0161anje stanja vrst na travnikih, kar je povezano z intenzivnostjo kmetovanja na njih. Ukrepi so lahko prostovoljni, a ti v preteklosti niso bili u\u010dinkoviti, opozarjajo.<\/p>\n","protected":false},"author":18,"featured_media":459332,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2171,4915],"source":[4511],"supertag":[7541,16390],"acf":[],"yoast_head":"\n