\u0160tudija z naslovom Ocena ekonomskih in podnebnih u\u010dinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije, ki so jo danes celovito predstavili na GZS, temelji na primerjavi scenarijev iz dveh dokumentov.<\/p>\n
Prvi je Strategija razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema, ki so jo lani pripravili v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in po besedah Jo\u017eeta P. Damijana iz dru\u017ebe Grant Thornton predstavlja “strokovni konsenz” o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema, drugi pa Nacionalni energetski in podnebni na\u010drt (NEPN), ki je trenutno v postopku posodobitve.<\/p>\n
Osnovna ugotovitev strategije SAZU je bila, da bi veliko vrzel med pri\u010dakovano porabo elektri\u010dne energije do 2050 in proizvodnjo najbolje pokrili z gradnjo nove nuklearke v Kr\u0161kem (Jek 2) ter uporabo hidroelektrarn, son\u010dne in vetrne energije, biomase in plinskih elektrarn za izravnavanje sistema. Tako bi vrzel, ki bi v najslab\u0161em primeru lahko do 2050 na letni ravni dosegla 19 teravatnih ur, prakti\u010dno v celoti pokrili in dosegli minimalno uvozno odvisnost.<\/p>\n
Obenem so prou\u010dili dva scenarija NEPN za \u010das po izstopu iz energetske rabe premoga v 2033. Prvi je nadomestitev izpadle proizvodnje elektri\u010dne energije z obnovljivimi viri (OVE) in energijo iz uvoza (ta bi verjetno ve\u010dinoma temeljila na plinu in premogu), drugi pa poleg OVE vklju\u010duje \u0161e Jek 2. Ugotovili so, da niti drugi scenarij ne pokrije vseh pri\u010dakovanih potreb po elektriki v Sloveniji do 2050.<\/p>\n
V primeru scenarija SAZU bi se stro\u0161kovna cena v slovenskem elektroenergetskem sistemu ustalila pri okoli 80 evrih za megavatno uro, v primeru uporabe dra\u017eje jedrske tehnologije pa bi bila za do 10 odstotkov vi\u0161ja. \u017de v primeru \u0161tiriletne zamude pri priklju\u010ditvi Jeka 2 na omre\u017eje, torej v 2039 namesto v 2035, pa bi se v tem \u0161tiriletnem obdobju zvi\u0161ala za med 40 in 60 evrov.<\/p>\n
V primeru scenarijev iz NEPN bi bila do 2050 stro\u0161kovna cena v primeru nadomestitve proizvodnje iz Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj z OVE in uvozom vi\u0161ja za 50 evrov, v primeru vklju\u010ditve \u0161e nove nuklearke v Kr\u0161kem pa za 30 evrov.<\/p>\n
Kon\u010dna cena za odjemalce pa bi bila po scenarijih NEPN lahko v primeru uporabe le OVE z uvozom energije do 2050 glede na scenarij SAZU vi\u0161ja za okoli 100 evrov ali ve\u010d kot 50 odstotkov, ob vklju\u010ditvi Jek 2 pa za pribli\u017eno pol manj.<\/p>\n
\u017de samo \u0161tiriletna zamuda pri dokon\u010danju Jek 2 v primeru scenarija SAZU bi v \u010dasu od 2035 do 2039 povzro\u010dila kumulativno za 2,5 milijarde evrov dodatnih stro\u0161kov za gospodarstvo in prebivalstvo, so prepri\u010dani avtorji \u0161tudije.<\/p>\n
V primeru strategije NEPN s kombinacijo OVE in jedrske energije bi bili dodatni stro\u0161ki glede na scenarij SAZU brez zamud do 2050 kumulativno vi\u0161ji za 10 milijard evrov, v primeru uporabe le OVE in pokrivanja manjkajo\u010de energije z uvozom pa bi dosegli 20 milijard evrov.<\/p>\n
Damijan je ob tem zatrdil, da je edina pot do resnega razoglji\u010denja elektroenergetskega sistema zamenjava elektrike iz premoga z elektriko iz jedrske energije ob uporabi hidro energije in ostalih OVE. Po scenariju SAZU bi izpuste toplogrednih plinov do 2050 lahko tako zmanj\u0161ali za 60 odstotkov, v vseh ostalih scenarijih bi bilo zmanj\u0161anje manj izrazito. Ob nadomestitvi le z doma\u010dimi OVE in z uvozom bi zmanj\u0161anje doseglo 35 odstotkov.<\/p>\n
“Ve\u010d OVE v energetski me\u0161anici \u0161e ne pomeni razoglji\u010denja. Pravo razoglji\u010denje je uporaba jedrske in hidroenergije,” je povedal Damijan.<\/p>\n
Energija je danes bistvena za gospodarski razvoj. \u010ce nimamo dovolj energije in cene energije niso dovolj ugodne, ne moremo govoriti o konkuren\u010dnem gospodarstvu, je ekonomist dejal ob koncu predstavitve. Zanesljivo oskrbo s cenovno dostopno elektriko je ob so\u010dasnem razoglji\u010denju mo\u017eno dose\u010di le s pravo kombinacijo virov, ki so zanesljivi in imajo nizko lastno ceno, je prepri\u010dan. Tak\u0161en vir vidi predvsem v jedrski energiji.<\/p>\n
V nasprotnem primeru se boji deindustrializacije, kar da bo imelo negativne u\u010dinke na BDP. Glede na velik pomen energetsko intenzivne industrije in proizvodnje materialov za celotno gospodarstvo bi bil ta u\u010dinek po izra\u010dunih v \u0161tudiji lahko zelo velik. \u017de ob 10-odstotnem zmanj\u0161anju proizvodnje bi lahko dosegel dva odstotka BDP, v primeru selitve proizvodnje v druge dele sveta pa bi le nara\u0161\u010dal.<\/p>\n
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da je \u0161tudija potrdila njihove skrbi v \u010dasu, ko se industrijska proizvodnja zaradi visokih cen energije \u017ee kr\u010di. \u017deli si, da bi bila \u0161tudija podlaga za \u010dim hitrej\u0161e nadaljevanje pogovorov z vsemi odlo\u010devalci v okviru strate\u0161kega sveta za energetski prehod, da bi jo vklju\u010dili v NEPN in da bi gospodarstvo kon\u010dno dobilo jasno sliko, kaj lahko na podro\u010dju oskrbe z energijo pri\u010dakuje.<\/p>\n
“Na te odgovore \u010dakamo predolgo,” je bila jasna. Povedala je \u0161e, da \u017eeli biti gospodarstvo enakovreden partner v teh pogovorih in da podpira pravo me\u0161anico vseh sodobnih virov, ob jedrski tudi OVE.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Brez jedrske energije v energetski me\u0161anici gospodarstvo in gospodinjstva ne bodo imeli konkuren\u010dnih cen elektri\u010dne energije, kar bi lahko vodilo v resno narodnogospodarsko \u0161kodo, je eno temeljnih sporo\u010dil \u0161tudije, ki jo je za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pripravilo svetovalno podjetje Grant Thornton.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":460859,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[7320],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n