{"id":482983,"date":"2023-08-09T14:12:49","date_gmt":"2023-08-09T12:12:49","guid":{"rendered":"https:\/\/hudo.com\/si\/?p=482983"},"modified":"2023-08-09T18:38:29","modified_gmt":"2023-08-09T16:38:29","slug":"objavljamo-ganljiv-zapis-pisateljice-o-stanju-na-koroskem-in-o-zupanji-ki-jo-lahko-crni-zavida-vsa-slovenija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/aktualno\/slovenija\/objavljamo-ganljiv-zapis-pisateljice-o-stanju-na-koroskem-in-o-zupanji-ki-jo-lahko-crni-zavida-vsa-slovenija\/","title":{"rendered":"Objavljamo ganljiv zapis pisateljice o stanju na Koro\u0161kem in o \u017eupanji, ki jo lahko \u010crni zavida vsa Slovenija"},"content":{"rendered":"

”\u010cAKAMO<\/strong>
\n\u017denska z rokami v bokih stoji pred hi\u0161o z belimi vrati. Na oran\u017eno fasado je v vi\u0161ini vratne kljuke vtisnjena mo\u010dna rjava \u010drta. Na okenski polici ob vratih se nepremotene bohotijo \u017eivopisane petunije. \u017denska zre proti nekomu izven slike, njen zaskrbljeni pogled je ko iz romana. In tako ji je tudi ime.
\nPoznam jo. Pred nekaj leti je bila prva, ki si me je upala povabiti, da imam govor na proslavi v po\u010dastitev kulturnega praznika. Peljal me je ata in ko sva pri\u0161la, mi je bilo rahlo nelagodno. Govor je bil konkretno neprizanesljiv do dr\u017eavne oblasti in kulturne politike, nisem je hotela spraviti v te\u017eave, vedela pa sem, da ga ne morem omiliti. To sem ji tudi povedala. Vpra\u0161ala sem jo, \u010de \u017eeli, da kaj spremenim, konec koncev sem jaz na obisku pri njih. “Ni govora,” je rekla. Ko sem nato na proslavi prebrala to\u010dno tako, kot sem napisala, in stopila z odra, je \u017eupanja vstala in me objela.
\nGrozljivo je, da se Koro\u0161ka na prve strani \u010dasopisov – opisana fotografija, ki jo je posnel reporter Voranc Vogel, je objavljena v dana\u0161njem Delu – in v prve minute osrednjih ve\u010dernih poro\u010dil prebije le, ko jo prizadene katastrofa apokalipti\u010dnih razse\u017enosti. Stra\u0161no je, da morajo posledice neurja pri\u010dati o tem, o \u010demer trobijo Koro\u0161ice in Koro\u0161ci \u017ee leta, desetletja: da ne le ho\u010dmo cesto, marve\u010d da jo \u017eivljenjsko nujno potrebujemo. \u010crna, odrezana od sveta, je bila par dni prepu\u0161\u010dena izklju\u010dno iznajdljivosti svojih ljudi. \u017dupanja, ki se je ob ujmi pred\u010dasno vrnila z dopusta, bi – in verjetno tudi je – \u0161la nazaj pe\u0161 \u010dez gozdove, \u010de bi bilo treba, samo da bi bila v tej hudi uri s svojimi ljudmi. To ni vpra\u0161anje funkcije, dol\u017enost je. In ta \u017eenska z napisom I \u010crna na prsih, ki z do kolen blatnimi \u010devlji stoji pred zalito hi\u0161o, bi morala \u017ee zdavnaj dobiti tudi v dr\u017eavnem merilu po\u010dastitev, ki ji pripada. \u017denska leta? No, tu jo imate.
\nPoro\u010dila iz \u010crne, iz Me\u017eice, Prevalj, Raven, Dravograda in Slovenj Gradca so grozljiva. Pokli\u010dem domov, javi se fotr. Midva sva okej, re\u010de, vse v redu, ne skrbi. Vpra\u0161am po helikopterjih. Ja, ve\u010d na dan. Vpra\u0161am za vodo. Imamo cisterne, ni panike. Vpra\u0161am za hi\u0161o, ki jo je odneslo, kje so ljudje, \u010de jih pozna. Pozna, seveda. Misli, da so pri sorodnikih. Vpra\u0161am, kako je na Prevaljah, kako je v sredi\u0161\u010du kraja. Blatno, re\u010de. In Le\u0161ki most je adijo. Opi\u0161e mi, kje se z Le\u0161 zdaj da priti v dolino. Obvoz je ogromen, mimo kmetij. Kako je v Me\u017eici, ne ve, ve, da ceste na Poljani zmanjka. Vpra\u0161am, kako so ljudje. Pravi, da super, da si pomagajo, da tudi mladi ljudje kr dojst pomagajo.
\nPrevalje na vseh volitvah volijo desno, SDS je v kraju izjemno mo\u010dan. In po eni strani mi postane slabo ob misli, da se predsednik te stranke celo ob tej tragediji, v kateri se je zna\u0161la celotna dr\u017eava, ni zmogel zadr\u017eati, in je \u0161e v izjavi po sestanku, namenjenem konsolidaciji dr\u017eavnega vrha, moral v svet vre\u010di \u0161e eno v dolgem nizu svojih strupenih pu\u0161\u010dic, \u010de\u0161 na\u0161i poslanci ob petkih ne kolesarijo, oni pomagajo in pospravljajo v Mozirju, kar je resni\u010dno degutanten poskus razdvajanja ljudi v trenutku, ko to ne bi moglo biti manj dostojno, saj je sporo\u010dilo izjave vse prej kot zdru\u017eevalno ali produktivno, a na drugi strani na Prevaljah, ki, kot re\u010deno, praviloma volijo desno, ljudje baje drug drugemu pomagajo, skupaj polnijo vre\u010de s peskom in kidajo drek z glavne ceste. Morda obstaja majhna mo\u017enost, da – \u010detudi v tej stra\u0161ni katastrofi, ki je doletela moje kraje, ki \u017ee itak nimajo ni\u010desar, saj se nanje, ker so na koncu sveta, preve\u010dkrat pozablja – \u010dlovek vendarle bo \u010dloveka prepoznal, in sicer brez strankarskih in drugih insignij, zgolj zato, ker je \u010dlovek, ker potrebuje pomo\u010d ali jo lahko nudi.
\nV teh dneh kar naprej mislim na Prevalje, na kraj, ki me je izoblikoval, na ljudi, ki tam \u017eivijo, ki hodijo v hribe, vozijo pecikle, se hodijo \u0161kijat na Pecenkeniga, ki grejo h \u0160kufcano na pico in na pir na fuzbalplac. To ni niti posebno lep niti posebno zanimiv kraj. Sicer sta se tu rodili dve, ki sta v mojem \u017eivljenju pustili res klju\u010den pe\u010dat: ena je bralna zna\u010dka, druga Ljuba Prenner, ampak sam po sebi je kraj pa\u010d kot vsak drug kraj – je pa moj. Ta dolga, med reko in goro stisnjena, razpotegnjena vas, ki je v vmesnem \u010dasu postala mesto, vsak kamen poznam. Za vsako luknjo v plo\u010dniku sem vedela, ljudje, ki jih sre\u010dujem, ko grem po cesti, so vtisnjeni v moj spomin. Zdaj so starej\u0161i, ampak saj sem jaz tudi, a spomnim se jih, in oni mene.
\nV\u010dasih od kraja ni dosti, a niti ni treba – kraj so njegovi ljudje. Jaz sem od tu, iz teh ljudi sem zrasla, to, kar sem, sem zaradi njih, ker so zunaj na videz trdi, znotraj pa mehki ko putr, tu sem doma, in doma doma si lahko samo na enem mestu. Ko gledam te slike, te posnetke, pogovore z na smrt utrujenimi poveljniki, \u017eupanom, v meni nekaj rjuje od groze, pa \u017ee leta ne \u017eivim ve\u010d tam. In \u010detudi vem, da so ti ljudje v sebi trmasti ko voli, da se ne bodo dali, da tisti verz, kako smo mi zmirom za mu\u0161ter bili, ni iz trte zvit, ampak \u0161e kako odslikava realno stanje koro\u0161ke du\u0161e, \u010deravno vem, da se lahko zanesemo nanje, da bojo grizli in ne bojo odnehali, mi je vseeno stra\u0161no te\u017eko, ko to gledam. Ker vem, da ne morem tja, da so ceste na ve\u010d mestih zaprte, da mostov ni, da zdaj ni \u010das za delat gu\u017evo in motit intervencije, ki potrebujejo ves razpolo\u017eljiv prostor.
\nIn tako \u010dakam. Vsi \u010dakamo. \u010cakamo, da se vzpostavi koridor tudi za obi\u010dajna vozila, da civilna za\u0161\u010dita dovoli pretok med kraji, da bomo \u0161li lahko gor. Jaz \u010dakam in kupujem gumi \u0161tiflne – jaz, mestna srajca, imam samo teniske.
\nNi dosti drugega re\u010di, sploh pa \u010dlovek, ki je na suhem, nima pravice dosti govoriti, si mislim. Ta sanacija bo dolga in skrajno naporna, ampak nismo \u0161e tam. Plazovi \u0161e grozijo, ljudje \u0161e niso vsi na varnem, stanje \u0161e ni normalizirano. Zato najbr\u017e samo ena \u017eelja: zdr\u017ei, Koro\u0161ka. Mi \u010dakamo. Tudi, ko zgine\u0161 s prvih strani, mi ne bomo zginili – tvoji smo, kot si ti na\u0161a. Pridemo pomagat, pridemo domov,” je zaklju\u010dila Anja Zag Golob.<\/p>\n

Za ogled vstavljene vsebine morate omogo\u010diti shranjevanje pi\u0161kotkov v napravi<\/a><\/div>