Leto\u0161nji svetovni dan ptic selivk, ki ga obele\u017eujemo danes, \u017eeli poudariti pomen osve\u0161\u010danja in potrebo po kazenskem pregonu, da bi za\u0161\u010ditili ptice selivke na njihovi celotni selitveni poti. Leto\u0161nja vodilna tema je namre\u010d \u2018…in ko nebo utihne? Ustavite nezakonito ubijanje, ulov in trgovino\u2018. Vsako jesen se ve\u010d milijonov izmed okoli 450 evropskih vrst ptic odpravi \u010dez Sredozemlje prezimovat v toplej\u0161o Afriko. Spomladi se jih v Evropo vrne mnogo manj. Kar 25 milijonov se jih ne vrne v evropska gnezda, ampak jih po podatkih organizacije BirdLife International kon\u010da svojo pot v mre\u017eah, pasteh ali pod streli pu\u0161k divjih lovcev. Sekretariat mednarodnega sporazuma o ohranjanju afri\u0161ko-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, ki si skupaj z dr\u017eavami podpisnicami tega sporazuma prizadeva za zmanj\u0161anje nezakonitega ulova, opozarja prav na te razmere. Egipt, Italija, Sirija, Libanon, Ciper, Gr\u010dija, Francija, Hrva\u0161ka, Libija in Albanija so dr\u017eave ob Sredozemlju, ki pticam selivkam najpogosteje stre\u017eejo po \u017eivljenju. Med njimi so posebej izpostavili dvajset obmo\u010dij, kjer vsako leto nezakonito polovijo ali pobijejo od osem do 11 milijonov ptic. Ve\u010dinoma za hrano, nekaj za prodajo, drugo pa za \u0161port in zabavo. Teh dvajset obmo\u010dij je na ozemlju Cipra, v Egiptu, Libanonu in v Siriji. Za ptice najbolj nevaren naj bi bil Egipt, kjer po razli\u010dnih ocenah vsako leto umre od tri to 11 milijonov ptic selivk. Po \u0161tevilu nezakonito ulovljenih ali pomorjenih ptic na kvadratni kilometer ozemlja pa prednja\u010di Malta, ki sicer ni na seznamu desetih za ptice selivke najnevarnej\u0161ih dr\u017eav. Tam na leto na enem kvadratnem kilometru polovijo od 18 do 667 ptic. Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da nezakonite dejavnosti ne vplivajo samo na populacije ptic, temve\u010d \u0161kodujejo dru\u017ebi na splo\u0161no, na\u0161emu obstoju in naravnim virom. Varovanje okolja, kmetijstvo in turizem imajo \u0161kodo zaradi njihovih negativnih vplivov. Medtem pa so drugje po svetu te nezakonite dejavnosti splo\u0161no dru\u017ebeno sprejete in \u0161e<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161nji svetovni dan ptic selivk, ki ga obele\u017eujemo danes, \u017eeli poudariti pomen osve\u0161\u010danja in potrebo po kazenskem pregonu, da bi za\u0161\u010ditili ptice selivke na njihovi celotni selitveni poti. Leto\u0161nja vodilna tema je namre\u010d \u2018…in ko nebo utihne? Ustavite nezakonito ubijanje, ulov in trgovino\u2018. Vsako jesen se ve\u010d milijonov izmed okoli 450 evropskih vrst ptic odpravi \u010dez Sredozemlje prezimovat v toplej\u0161o Afriko. Spomladi se jih v Evropo vrne mnogo manj. Kar 25 milijonov se jih ne vrne v evropska gnezda, ampak jih po podatkih organizacije BirdLife International kon\u010da svojo pot v mre\u017eah, pasteh ali pod streli pu\u0161k divjih lovcev. Sekretariat mednarodnega sporazuma o ohranjanju afri\u0161ko-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, ki si skupaj z dr\u017eavami podpisnicami tega sporazuma prizadeva za zmanj\u0161anje nezakonitega ulova, opozarja prav na te razmere. Egipt, Italija, Sirija, Libanon, Ciper, Gr\u010dija, Francija, Hrva\u0161ka, Libija in Albanija so dr\u017eave ob Sredozemlju, ki pticam selivkam najpogosteje stre\u017eejo po \u017eivljenju. Med njimi so posebej izpostavili dvajset obmo\u010dij, kjer vsako leto nezakonito polovijo ali pobijejo od osem do 11 milijonov ptic. Ve\u010dinoma za hrano, nekaj za prodajo, drugo pa za \u0161port in zabavo. Teh dvajset obmo\u010dij je na ozemlju Cipra, v Egiptu, Libanonu in v Siriji. Za ptice najbolj nevaren naj bi bil Egipt, kjer po razli\u010dnih ocenah vsako leto umre od tri to 11 milijonov ptic selivk. Po \u0161tevilu nezakonito ulovljenih ali pomorjenih ptic na kvadratni kilometer ozemlja pa prednja\u010di Malta, ki sicer ni na seznamu desetih za ptice selivke najnevarnej\u0161ih dr\u017eav. Tam na leto na enem kvadratnem kilometru polovijo od 18 do 667 ptic. Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da nezakonite dejavnosti ne vplivajo samo na populacije ptic, temve\u010d \u0161kodujejo dru\u017ebi na splo\u0161no, na\u0161emu obstoju in naravnim virom. Varovanje okolja, kmetijstvo in turizem imajo \u0161kodo zaradi njihovih negativnih vplivov. Medtem pa so drugje po svetu te nezakonite dejavnosti splo\u0161no dru\u017ebeno sprejete in \u0161e<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n