\u010cetrt stoletja po osamosvojitvi Slovenije se pogosto omenja pomislek, ali je bila odlo\u010ditev zanjo pravilna. “Bila je pravilna, vendar vseh takratnih sanj v dana\u0161njih okoli\u0161\u010dinah ni mogo\u010de dose\u010di,” je kamni\u0161kim dijakom dejal gost predsednika Boruta Pahorja, prvi predsednik republike Milan Ku\u010dan, in izpostavil problem socialne neenakosti. V nizu pogovorov s pomembnimi akterji osamosvojitve, ki jih v lu\u010di praznovanja 25-letnice samostojnosti letos gosti Pahor, sta se danes aktualni in prvi slovenski predsednik sre\u010dala z dijaki Gimnazije in srednje \u0161ole Rudolfa Maistra Kamnik. Ti so se osredoto\u010dili na vpra\u0161anje, ali so se pri\u010dakovanja iz \u010dasa osamosvojitve uresni\u010dila. Robert Balen Skupen cilj pa je bil postati enakopraven in spo\u0161tovan del mednarodne skupnosti in to je bilo dose\u017eeno. Vse sanje pa niso bile dosanjane, je pojasnil Pahor. “A ni razloga, da bi 25 let kasneje ocenili odlo\u010ditev za samostojnost kot neuspe\u0161no. Treba je iti od tu dalje z dedi\u0161\u010dino, ki nam bo omogo\u010dila, da sanjamo te sanje \u0161e naprej,” je izpostavil. Prepri\u010dan je, da sanje dozorevajo v pravo smer, treba pa je pomisliti, ali smo dovolj samozavestni in imamo dovolj vizije, da bomo uspe\u0161no prebrodili izzive, ki se pred nami zgo\u0161\u010dajo danes. Ku\u010dan je pojasnil, da so se okoli\u0161\u010dine v 25 letih spremenile in vseh tedanjih sanj ni mogo\u010de uresni\u010diti. “Tako Slovenija danes ni socialna dr\u017eava, saj so razlike prevelike. Veliko ljudi \u017eivi te\u017eko, zlasti mladi ljudje so brez perspektive,” je izpostavil. Po njegovem mnenju se pred 25 leti morda nismo v celoti zavedali, kaj pomeni, da vstopamo skozi vrata kapitalisti\u010dnega sveta. Poleg tega je bil kapitalizem tedaj druga\u010den od dana\u0161njega, ki je finan\u010dni kapitalizem in gradi zgolj na konkuren\u010dnosti in tekmovalnosti ter pozablja, da so v tej tekmi tudi pora\u017eeni, za katere je skupnost dol\u017ena poskrbeti. “Mogo\u010de je velik del javnosti takrat pri\u010dakoval, da bomo ohranili vse, kar je dobro, in vse, kar je bilo slabo, dobili v bolj\u0161i podobi. Ampak pri\u0161lo je do paradigmatske<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cetrt stoletja po osamosvojitvi Slovenije se pogosto omenja pomislek, ali je bila odlo\u010ditev zanjo pravilna. “Bila je pravilna, vendar vseh takratnih sanj v dana\u0161njih okoli\u0161\u010dinah ni mogo\u010de dose\u010di,” je kamni\u0161kim dijakom dejal gost predsednika Boruta Pahorja, prvi predsednik republike Milan Ku\u010dan, in izpostavil problem socialne neenakosti. V nizu pogovorov s pomembnimi akterji osamosvojitve, ki jih v lu\u010di praznovanja 25-letnice samostojnosti letos gosti Pahor, sta se danes aktualni in prvi slovenski predsednik sre\u010dala z dijaki Gimnazije in srednje \u0161ole Rudolfa Maistra Kamnik. Ti so se osredoto\u010dili na vpra\u0161anje, ali so se pri\u010dakovanja iz \u010dasa osamosvojitve uresni\u010dila. Robert Balen Skupen cilj pa je bil postati enakopraven in spo\u0161tovan del mednarodne skupnosti in to je bilo dose\u017eeno. Vse sanje pa niso bile dosanjane, je pojasnil Pahor. “A ni razloga, da bi 25 let kasneje ocenili odlo\u010ditev za samostojnost kot neuspe\u0161no. Treba je iti od tu dalje z dedi\u0161\u010dino, ki nam bo omogo\u010dila, da sanjamo te sanje \u0161e naprej,” je izpostavil. Prepri\u010dan je, da sanje dozorevajo v pravo smer, treba pa je pomisliti, ali smo dovolj samozavestni in imamo dovolj vizije, da bomo uspe\u0161no prebrodili izzive, ki se pred nami zgo\u0161\u010dajo danes. Ku\u010dan je pojasnil, da so se okoli\u0161\u010dine v 25 letih spremenile in vseh tedanjih sanj ni mogo\u010de uresni\u010diti. “Tako Slovenija danes ni socialna dr\u017eava, saj so razlike prevelike. Veliko ljudi \u017eivi te\u017eko, zlasti mladi ljudje so brez perspektive,” je izpostavil. Po njegovem mnenju se pred 25 leti morda nismo v celoti zavedali, kaj pomeni, da vstopamo skozi vrata kapitalisti\u010dnega sveta. Poleg tega je bil kapitalizem tedaj druga\u010den od dana\u0161njega, ki je finan\u010dni kapitalizem in gradi zgolj na konkuren\u010dnosti in tekmovalnosti ter pozablja, da so v tej tekmi tudi pora\u017eeni, za katere je skupnost dol\u017ena poskrbeti. “Mogo\u010de je velik del javnosti takrat pri\u010dakoval, da bomo ohranili vse, kar je dobro, in vse, kar je bilo slabo, dobili v bolj\u0161i podobi. Ampak pri\u0161lo je do paradigmatske<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n