Open Air Rotov\u017e je drugi sklop dogodkov ob 500-letnici nekdaj najpomembnej\u0161e zgradbe v mestu, ki se bodo odvrteli ta vikend. Kaj v mestu pomeni nekdaj odlo\u010devalsko sredi\u0161\u010de (in tudi sodi\u0161\u010de), ki ga danes poznamo predvsem po baro\u010dni dvorani, smo povpra\u0161ali nekaj Maribor\u010danov. \u200bDragan Poto\u010dnik, zgodovinar, pravi, da ima vsaka zgradba v mestu svojo zgodbo, svoje korenine, svoje zaklade. “Rotov\u017e, simbol mariborske mestne oblasti s svojo poltiso\u010dletno zgodovino, \u0161e posebej izstopa. Renesan\u010dno prezidani beli biser, ki bdi nad osrednjim trgom na\u0161ega mesta, je imel v preteklosti pomembnej\u0161o vlogo, kot jo ima danes. To se jasno vidi, ko stopimo na njegovo dvori\u0161\u010de. Ob pogledu na zanemarjeno dvori\u0161\u010de, ki skupaj z osrednjo enoto Mariborske knji\u017enice \u017ee ve\u010d desetletij \u010daka na obnovo, je jasno, da so bili tod neko\u010d druga\u010dni \u010dasi, bolj svetli. Tudi prireditve tako na dvori\u0161\u010du kot v notranjosti Rotov\u017ea so \u0161e vedno redke in le upamo lahko, da bo obletnica pomagala, da bo v prihodnje tudi ta del mesta za\u017eivel v vsej polnosti in lepoti,” \u0161e pravi. Pisatelj Tone Partlji\u010d priznava, da Rotov\u017e sicer v njegovem dojemanju ni simbol Maribora (to so Piramida s sledovi gradu, Drava z Lentom, Slom\u0161kov trg \u2026), toda seveda je izjemnega pomena in danes \u017eivi v mnogih upravi\u010denih in \u017eal tudi neupravi\u010denih nazivih. “Saj imamo knji\u017enico Rotov\u017e, poleti oder Rotov\u017e, restavracijo Rotov\u017e, neko\u010d smo imeli ob\u010dino Maribor Rotov\u017e, likovni salon Rotov\u017e \u2026 Ne vem pa, kaj ima z Rotov\u017eem Telemach Rotov\u017e v Cankarjevi ulici. Na sre\u010do imamo tudi doktorico Polono Vidmar, ki se spozna na Rotov\u017e. Vendar je zame \u2018Rotov\u0161ki trg\u2018 danes – \u017ealost. V neobnovljeni knji\u017enici Rotov\u017e se bo morda zgodila \u2018nesre\u010da\u2018, protokolarni prostori so redko uporabljeni (\u0161e najbolj\u0161e so poroke in literarni ve\u010deri), Rotov\u017e tudi ni dnevno preto\u010den, ampak zaprt, razen ob redkih prireditvah. Lepa sled mediteranskega duha sredi \u2018nem\u0161ke gotike\u2018 nekdanjega avstrijskega mesta bi morala mediteransko \u017eiveti \u2026 Tisti gostilni\u0161ki vrt na notranji strani –<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Open Air Rotov\u017e je drugi sklop dogodkov ob 500-letnici nekdaj najpomembnej\u0161e zgradbe v mestu, ki se bodo odvrteli ta vikend. Kaj v mestu pomeni nekdaj odlo\u010devalsko sredi\u0161\u010de (in tudi sodi\u0161\u010de), ki ga danes poznamo predvsem po baro\u010dni dvorani, smo povpra\u0161ali nekaj Maribor\u010danov. \u200bDragan Poto\u010dnik, zgodovinar, pravi, da ima vsaka zgradba v mestu svojo zgodbo, svoje korenine, svoje zaklade. “Rotov\u017e, simbol mariborske mestne oblasti s svojo poltiso\u010dletno zgodovino, \u0161e posebej izstopa. Renesan\u010dno prezidani beli biser, ki bdi nad osrednjim trgom na\u0161ega mesta, je imel v preteklosti pomembnej\u0161o vlogo, kot jo ima danes. To se jasno vidi, ko stopimo na njegovo dvori\u0161\u010de. Ob pogledu na zanemarjeno dvori\u0161\u010de, ki skupaj z osrednjo enoto Mariborske knji\u017enice \u017ee ve\u010d desetletij \u010daka na obnovo, je jasno, da so bili tod neko\u010d druga\u010dni \u010dasi, bolj svetli. Tudi prireditve tako na dvori\u0161\u010du kot v notranjosti Rotov\u017ea so \u0161e vedno redke in le upamo lahko, da bo obletnica pomagala, da bo v prihodnje tudi ta del mesta za\u017eivel v vsej polnosti in lepoti,” \u0161e pravi. Pisatelj Tone Partlji\u010d priznava, da Rotov\u017e sicer v njegovem dojemanju ni simbol Maribora (to so Piramida s sledovi gradu, Drava z Lentom, Slom\u0161kov trg \u2026), toda seveda je izjemnega pomena in danes \u017eivi v mnogih upravi\u010denih in \u017eal tudi neupravi\u010denih nazivih. “Saj imamo knji\u017enico Rotov\u017e, poleti oder Rotov\u017e, restavracijo Rotov\u017e, neko\u010d smo imeli ob\u010dino Maribor Rotov\u017e, likovni salon Rotov\u017e \u2026 Ne vem pa, kaj ima z Rotov\u017eem Telemach Rotov\u017e v Cankarjevi ulici. Na sre\u010do imamo tudi doktorico Polono Vidmar, ki se spozna na Rotov\u017e. Vendar je zame \u2018Rotov\u0161ki trg\u2018 danes – \u017ealost. V neobnovljeni knji\u017enici Rotov\u017e se bo morda zgodila \u2018nesre\u010da\u2018, protokolarni prostori so redko uporabljeni (\u0161e najbolj\u0161e so poroke in literarni ve\u010deri), Rotov\u017e tudi ni dnevno preto\u010den, ampak zaprt, razen ob redkih prireditvah. Lepa sled mediteranskega duha sredi \u2018nem\u0161ke gotike\u2018 nekdanjega avstrijskega mesta bi morala mediteransko \u017eiveti \u2026 Tisti gostilni\u0161ki vrt na notranji strani –<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n