“Ob\u010dutka, ko prime\u0161 glino, ne morem opisati. Vse negativno potegne iz tebe, potem pa za\u010dne\u0161 v to kepo zemlje vlagati samo lepo: ob\u010dutke, ljubezen\u00a0… te\u017eko opi\u0161em,” pove Klaudija Sakovi\u010d iz Beltincev. Takoj postane jasno, zakaj so ljudem predmeti, ki pridejo izpod njenih rok, tako zelo v\u0161e\u010d: zemlja odda tisto, kar prejme. Zgodba, kako je pri\u0161la do keramike, je dolga: “Tak vihrav tip \u010dloveka sem; veliko stvari me zanima in hitro se naveli\u010dam. Rada pa tudi posku\u0161am kaj novega.” \u017de kot otroka jo je zanimalo, kako lon\u010darji izdelujejo posodo. “Nekega lepega dne sem se odlo\u010dila, da poskusim. In kmalu ugotovila, da ni \u010dudno, da pravijo \u2018stari majster\u2018. Preden spremeni\u0161 kepo zemlje v sijo\u010do in celo uporabno stvar, ki bo nekomu v zadovoljstvo in jo bo rad uporabljal, pa \u0161e trpe\u017ena mora biti, mora prete\u010di kar nekaj vode.” Vreteno, pravi, sicer ima, a ve\u010dino izdelkov oblikuje kar z rokami: “\u0160e vedno sem popolna amaterka in \u0161e dolgo bom. Na vretenu mi sicer uspejo kak\u0161ne majhne posode, kaj ve\u010djega pa me \u0161e \u010daka.” A se ji nikamor ne mudi. “Ne, veri\u017eic ne delam ve\u010d. Kdaj naredim \u0161e kaj za okrog vratu, a redko in \u0161e takrat le po naro\u010dilu, da vem, za koga delam. Nakit namre\u010d mora izra\u017eati neko osebno noto tistega, ki ga bo nosil. Moj dobri prijatelj je med prvimi izvedel, da sem se odlo\u010dila spet malo zamenjati podro\u010dje ustvarjanja. Poklicala sem ga in rekla: \u2018Zdaj bom pa delala keramiko\u2018. On pa: \u2018Ja, super! Kako si pa to predstavlja\u0161?\u2018 On mi je tudi pomagal, preden sem si kupila pe\u010d, in je nekaj mojih prvih izdelkov peljal k svojemu prijatelju, da so se tam spekli.” Ob pogledu na pi\u0161kotnike bi \u010dlovek kar stavil, da keksi, spravljeni v njih, zmanjkajo prej. Zraven je kro\u017enik, ki ni posebej pobarvan. “To so pa take organske oblike; to je glina z veliko \u0161amota in spodaj \u0161e \u010duti\u0161 njeno osnovo, tisti primarni stik z zemljo, se mi zdi. Pa dotik tistega, ki ga je oblikoval, ob\u010duti\u0161. To je to, to je \u017eivo,” pove Klaudija. “Vintage” torej, neke vrste starinski stil, ki je v\u010dasih blizu ki\u010da –<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Ob\u010dutka, ko prime\u0161 glino, ne morem opisati. Vse negativno potegne iz tebe, potem pa za\u010dne\u0161 v to kepo zemlje vlagati samo lepo: ob\u010dutke, ljubezen\u00a0… te\u017eko opi\u0161em,” pove Klaudija Sakovi\u010d iz Beltincev. Takoj postane jasno, zakaj so ljudem predmeti, ki pridejo izpod njenih rok, tako zelo v\u0161e\u010d: zemlja odda tisto, kar prejme. Zgodba, kako je pri\u0161la do keramike, je dolga: “Tak vihrav tip \u010dloveka sem; veliko stvari me zanima in hitro se naveli\u010dam. Rada pa tudi posku\u0161am kaj novega.” \u017de kot otroka jo je zanimalo, kako lon\u010darji izdelujejo posodo. “Nekega lepega dne sem se odlo\u010dila, da poskusim. In kmalu ugotovila, da ni \u010dudno, da pravijo \u2018stari majster\u2018. Preden spremeni\u0161 kepo zemlje v sijo\u010do in celo uporabno stvar, ki bo nekomu v zadovoljstvo in jo bo rad uporabljal, pa \u0161e trpe\u017ena mora biti, mora prete\u010di kar nekaj vode.” Vreteno, pravi, sicer ima, a ve\u010dino izdelkov oblikuje kar z rokami: “\u0160e vedno sem popolna amaterka in \u0161e dolgo bom. Na vretenu mi sicer uspejo kak\u0161ne majhne posode, kaj ve\u010djega pa me \u0161e \u010daka.” A se ji nikamor ne mudi. “Ne, veri\u017eic ne delam ve\u010d. Kdaj naredim \u0161e kaj za okrog vratu, a redko in \u0161e takrat le po naro\u010dilu, da vem, za koga delam. Nakit namre\u010d mora izra\u017eati neko osebno noto tistega, ki ga bo nosil. Moj dobri prijatelj je med prvimi izvedel, da sem se odlo\u010dila spet malo zamenjati podro\u010dje ustvarjanja. Poklicala sem ga in rekla: \u2018Zdaj bom pa delala keramiko\u2018. On pa: \u2018Ja, super! Kako si pa to predstavlja\u0161?\u2018 On mi je tudi pomagal, preden sem si kupila pe\u010d, in je nekaj mojih prvih izdelkov peljal k svojemu prijatelju, da so se tam spekli.” Ob pogledu na pi\u0161kotnike bi \u010dlovek kar stavil, da keksi, spravljeni v njih, zmanjkajo prej. Zraven je kro\u017enik, ki ni posebej pobarvan. “To so pa take organske oblike; to je glina z veliko \u0161amota in spodaj \u0161e \u010duti\u0161 njeno osnovo, tisti primarni stik z zemljo, se mi zdi. Pa dotik tistega, ki ga je oblikoval, ob\u010duti\u0161. To je to, to je \u017eivo,” pove Klaudija. “Vintage” torej, neke vrste starinski stil, ki je v\u010dasih blizu ki\u010da –<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n