V mojem otro\u0161tvu je bil verouk nekaj tako obi\u010dajnega, kot gasilska veselica in postavljanje mlaja. K verouku smo hodili v glavnem vsi otroci na periferiji, razen tistih bolj izobra\u017eenih ali star\u0161ev druga\u010dnega nazora. Moja star\u0161a k ma\u0161i nista hodila, sem pa tja pospremila babico, saj je bil najbolj\u0161i del \u0161ele po njej, ko so stare \u017eeni\u010dke po zadnji besedi amen sedle v va\u0161ko gostilno na kavo in \u0161il\u010dek kratkega, otroci pa smo srebali sok s smetano. Moj dedek se v \u017eivljenju nikoli ni klasificiral, razen, ko je bilo vpra\u0161anje gasilcev, in je pred cerkvijo stal le ob praznikih. Tam pod mogo\u010dnim drevesom tik pred vhodom na cerkveno dvori\u0161\u010de so stali mo\u0161ki in imeli svoje obrede. Koliko je bilo vmes neprikladnih tem, moje otro\u0161ko uho ni moglo presoditi. Spominjam se le zadovoljnih obrazov in vehementnega kriljenja z rokami. Medtem, ko se je moj mo\u017e z \u017eupnikom takoj po prvem obhajilu skregal, sem jaz z veseljem hodila \u0161e k mladinskemu verouku in kasneje bila ve\u010d pri bogoslu\u017ejih, kot marsikatera pobo\u017ena \u017eenska. Potem sem pri\u0161la k sebi toliko, da sem odprla o\u010di, se zahvalila za vse pozitivne nauke, odvrgla \u0161ibo, ki je kazala na vse mogo\u010de grehe, rodila zelo prizadetega otroka in moj pogled na kr\u0161\u010danstvo uravnote\u017eila le z nedeljsko ma\u0161o in odprtim srcem. Moji otroci so kr\u0161\u010deni, prvorojenka hodi k verouku in ko je v nedeljo prestala Prvo obhajilo in si ob sebi za\u017eelela svojega o\u010deta, je bila ve\u010d kot vesela. Lahko mi o\u010ditate, da z vsem omenjenim svoje potomce maltretiram in jim ne dopu\u0161\u010dam lastnega prepri\u010danja, ampak v popolni zavesti in prepri\u010danju, da delam prav, jih po\u0161iljam k ma\u0161i, v \u0161olo in sem res neznosna tudi, ko gre za vpra\u0161anje umivanja zob. Potrebno je vedeti, da moji otroci v notranjosti cerkvenih zidov naokrog tekajo in ker smo najraje ob Slom\u0161kovem grobu, tam urejajo ro\u017ee ter se lovijo okrog oltarja. Kak\u0161ni so pogledi starej\u0161ih \u017eeni\u010dk, ki se tam znajdejo le po pomoti, ne bom orisovala. Sama celo re\u010dem, da pri polni zavesti izjavljam, da si \u017eelim, da oba stopita do bir<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V mojem otro\u0161tvu je bil verouk nekaj tako obi\u010dajnega, kot gasilska veselica in postavljanje mlaja. K verouku smo hodili v glavnem vsi otroci na periferiji, razen tistih bolj izobra\u017eenih ali star\u0161ev druga\u010dnega nazora. Moja star\u0161a k ma\u0161i nista hodila, sem pa tja pospremila babico, saj je bil najbolj\u0161i del \u0161ele po njej, ko so stare \u017eeni\u010dke po zadnji besedi amen sedle v va\u0161ko gostilno na kavo in \u0161il\u010dek kratkega, otroci pa smo srebali sok s smetano. Moj dedek se v \u017eivljenju nikoli ni klasificiral, razen, ko je bilo vpra\u0161anje gasilcev, in je pred cerkvijo stal le ob praznikih. Tam pod mogo\u010dnim drevesom tik pred vhodom na cerkveno dvori\u0161\u010de so stali mo\u0161ki in imeli svoje obrede. Koliko je bilo vmes neprikladnih tem, moje otro\u0161ko uho ni moglo presoditi. Spominjam se le zadovoljnih obrazov in vehementnega kriljenja z rokami. Medtem, ko se je moj mo\u017e z \u017eupnikom takoj po prvem obhajilu skregal, sem jaz z veseljem hodila \u0161e k mladinskemu verouku in kasneje bila ve\u010d pri bogoslu\u017ejih, kot marsikatera pobo\u017ena \u017eenska. Potem sem pri\u0161la k sebi toliko, da sem odprla o\u010di, se zahvalila za vse pozitivne nauke, odvrgla \u0161ibo, ki je kazala na vse mogo\u010de grehe, rodila zelo prizadetega otroka in moj pogled na kr\u0161\u010danstvo uravnote\u017eila le z nedeljsko ma\u0161o in odprtim srcem. Moji otroci so kr\u0161\u010deni, prvorojenka hodi k verouku in ko je v nedeljo prestala Prvo obhajilo in si ob sebi za\u017eelela svojega o\u010deta, je bila ve\u010d kot vesela. Lahko mi o\u010ditate, da z vsem omenjenim svoje potomce maltretiram in jim ne dopu\u0161\u010dam lastnega prepri\u010danja, ampak v popolni zavesti in prepri\u010danju, da delam prav, jih po\u0161iljam k ma\u0161i, v \u0161olo in sem res neznosna tudi, ko gre za vpra\u0161anje umivanja zob. Potrebno je vedeti, da moji otroci v notranjosti cerkvenih zidov naokrog tekajo in ker smo najraje ob Slom\u0161kovem grobu, tam urejajo ro\u017ee ter se lovijo okrog oltarja. Kak\u0161ni so pogledi starej\u0161ih \u017eeni\u010dk, ki se tam znajdejo le po pomoti, ne bom orisovala. Sama celo re\u010dem, da pri polni zavesti izjavljam, da si \u017eelim, da oba stopita do bir<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n