{"id":64546,"date":"2016-05-30T10:39:42","date_gmt":"2016-05-30T08:39:42","guid":{"rendered":"http:\/\/hudo.com\/si\/2016\/05\/30\/koliko-custev-si-pa-vi-dovolite-dozivljati\/"},"modified":"2016-06-07T14:26:50","modified_gmt":"2016-06-07T12:26:50","slug":"koliko-custev-si-pa-vi-dovolite-dozivljati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/koliko-custev-si-pa-vi-dovolite-dozivljati\/","title":{"rendered":"Koliko \u010dustev si pa vi dovolite do\u017eivljati?"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t
foto:Thinkstock<\/figcaption><\/figure>\n

Ali tudi vi kot ve\u010dina ljudi hrepenite zgolj po \u010dustvih kot so veselje, radost, ljubezen, ponos, samozavest, navdu\u0161enje \u2026? Opazujte naravo, tudi tam je potreben de\u017e, grmenje, megla, sneg, mraz in toplota, v\u010dasih vro\u010dina ali temni oblaki. Preberite zakaj je pomembno, da si dovolite \u010dutiti, polno do\u017eivljati ter sprejemati vso paleto najrazli\u010dnej\u0161ih \u010dustev. Razli\u010dna \u010dustva predstavljajo le en ali drugi pol \u010dustvovanja in so kakor korenine na eni strani, ki so potrebne, da na drugi strani drevo lahko vzcveti.<\/p>\n

Katera \u010dustva si ne dovolite polno do\u017eivljati?<\/b><\/h2>\n

Svet v katerem \u017eivimo, nam velikokrat daje ob\u010dutek, da so nekatera \u010dustva neza\u017eelena. Ve\u010dina psihologov v zadnjem \u010dasu pa poudarja pomen \u010dustvovanja in sprejemanja vsakr\u0161nih \u010dustev, ki se pojavljajo pri nas. Ljudje smo kakor narava, ki se ves \u010das spreminja in eno \u010dustveno stanje ne more obstajati brez drugega. Edino v polnem sprejemanju vseh \u010dustev, na\u0161i \u010dustveni tokovi lahko prosto te\u010dejo.<\/p>\n

Otroci nas lahko veliko nau\u010dijo\u2026<\/b><\/h2>\n

Poglejte otroke, oni si dovolijo \u010dutiti in izra\u017eati pester spekter \u010dustev: od ljubosumja, zaskrbljenosti, jeze, obupa, strahu, zmedenosti, strahopetnosti, \u017ealosti, sramu, krivde, praznine, zavisti, zanimanja, radovednosti, upanja, ljubezni, poguma, predanosti, radosti, navdu\u0161enja, vznemirjenja, veselja, ponosa, samozavesti, arogance \u2026 Zato so tako spontani, iskreni in naravni. Njihova \u010dustva prosto te\u010dejo in se nikjer v telesu ne zadr\u017eujejo, zato imajo pogosto tudi veliko bolj elasti\u010dna, pro\u017ena, mo\u010dna, eksplozivna in zdrava telesa kot kasneje v starosti. Seveda je vse to mo\u017eno, \u010de otroci niso razvajeni in vseh na\u0161tetih \u010dustev ne uporabljajo za \u010dustveno izsiljevanje.<\/p>\n

Kaj se pogosto zgodi tekom odra\u0161\u010danja in v odraslosti?<\/b><\/h2>\n

Z leti se obi\u010dajno zaradi socialnih omejitev nau\u010dimo \u010dustva kontrolirati in nadzorovati. Star\u0161i, u\u010ditelji, trenerji, prijatelji, sodelavci, nadrejeni ter razli\u010dne situacije v nas lahko vzbudijo ob\u010dutek, da ni za\u017eeleno,\u00a0ce\u00a0smo\u00a0jezni, prestra\u0161eni, zavistni, \u017ealostni, srame\u017eljivi \u2026\u00a0Vso to kontroliranje \u010dustev nas lahko pripelje do tega, da teh \u010dustev ne zaznavamo ve\u010d. Pri sebi jih ve\u010d ne sprejemamo, kaj \u0161ele, da bi si jih dovolili izra\u017eati. To seveda ne pomeni, da na neprimeren na\u010din izra\u017eamo \u010dustva kadarkoli se nam zaho\u010de, vendar pa se lahko nau\u010dimo, kako brezpogojno sprejemati vsa \u010dustva in kako najti \u00bbprimeren kanal\u00ab, da jih izrazimo (preko pogovora, pisanja, umetnosti, \u0161porta, plesa, petja, risanja \u2026 ).<\/p>\n

\u017de s sprejemanjem \u010dustev, se njihova intenziteta pogosto zmanj\u0161a\u2026<\/b><\/h2>\n

\u017de s tem, da brezpogojno sprejemamo vsakr\u0161na \u010dustva, ki se pojavljajo pri nas, se pogosto osvobodimo napetosti in si dovolimo biti to kar smo. Dovolimo si polno do\u017eivljati, kar \u010dutimo v danem trenutku. Za ve\u010dino ljudi je to veliko olaj\u0161anje, kakor, da bi veliko breme padlo z njihovih ramen in telesa. Ugotovijo in za\u010dutijo, da se ne rabijo ve\u010d pretvarjati.<\/p>\n

\u00bbMindfulness\u00ab tehnike ali tehnike \u010duje\u010dnosti<\/b><\/h2>\n

V psihologiji so se v zadnjem \u010dasu zelo raz\u0161irile tehnike \u010duje\u010dnosti ali \u00bbmindfulness\u00ab tehnike. S temi tehnikami se osredoto\u010damo na na\u0161a \u010dustva in \u010dutenje telesa v danem trenutku. Vsako \u010dustvo obi\u010dajno v dolo\u010denem delu na\u0161ega telesa spro\u017ei neke senzacije in ob\u010dutke. S tehnikami \u010duje\u010dnosti se nau\u010dimo ozave\u0161\u010danja in sprejemanja teh ob\u010dutkov, \u010dustev in tudi misli.\u00a0Misli so\u00a0namre\u010d pogosto vzrok,\u00a0da se\u00a0dolo\u010dena \u010dustva ter ob\u010dutki pojavijo\u00a0ali pa so z njimi asociativno povezane.<\/p>\n

Bivanje v sedanjem trenutku<\/b><\/h2>\n

Ta trenutek zdaj je na\u0161e resni\u010dno \u017eivljenje. V preteklosti in prihodnosti ne moremo resni\u010dno bivati. Tehnike \u010duje\u010dnosti temeljijo na meditaciji in ne\u017enosti do lastnega telesa ter misli. Na ta na\u010din vedno bolj bivamo v trenutku. Navda nas ob\u010dutek miru in za\u010dutimo, da s tem, ko si vzamemo ve\u010d \u010dasa zase, tudi ustvarjamo ve\u010d \u010dasa. Kadar pa hitimo skozi \u017eivljenje, nam \u010dasa vedno bolj primanjkuje. To je paradoks \u017eivljenja in kdor spozna ter \u017eivi to modrost, si lahko zelo olaj\u0161a ter olep\u0161a bivanje. Ko se umirimo, ustvarjamo ve\u010d \u010dasa zase, za svoje do\u017eivljanje, \u010dustvovanje ter ustvarjanje. Na ta na\u010din nismo toliko vpeti v preteklost ali prihodnost. To ne pomeni, da ne na\u010drtujemo prihodnosti, ali ne predelujemo in se spominjamo preteklih dogodkov. Pomeni le, da se ne zapletamo v \u010dasovne dimenzije, ki niso v povezavi s sedanjim trenutkom. Postanemo bolj zavestni, se bolj zavedamo lastnih misli ter ozavestimo, da na\u0161e misli nismo mi. Na\u0161e misli so le miselni dogodki, ki prihajajo in odhajajo, \u010de jim to dovolimo in \u010de se nanje ne nave\u017eemo preve\u010d. To pomeni, da se misli ne oklenemo. Preko \u010duje\u010dnosti se na ta na\u010din u\u010dimo nenavezanosti na misli, dogodke, ljudi, stvari\u2026 in postajamo \u010dustveno, miselno, du\u0161evno ter telesno svobodnej\u0161i. Dovolimo si bivanja v sedanjosti, osvobojeni od pretiranih miselnih zapletov. Na ta na\u010din ustvarjamo ve\u010d potenciala ter prostora za ljubezen, kreativnost in zdravje.<\/p>\n

Opolnomo\u010denje sebe<\/b><\/h2>\n

Kmalu ugotovimo, da so na\u0161e tako imenovane \u00bb\u0161ibkosti\u00ab v samem bistvu izvor na\u0161e mo\u010di. \u010ce smo se prej sramovali na\u0161e \u010dustvenosti, senzitivnosti, vzkipljivosti ali krhkosti, lahko sedaj z brezpogojnim sprejemanjem to za\u010dnemo ceniti. Dovolimo si biti kar smo in tako pridobimo dostop do na\u0161ih resni\u010dnih potencialov ter izvorov mo\u010di. Ugotovimo, za kaj smo resni\u010dno nadarjeni, kaj nas resni\u010dno veseli in kaj je tisto, s \u010dimer \u017eelimo prisostvovati v svetu. Za\u010dutimo radost v tem, da svojo kreativnost delimo s svetom preko ljubezni in postanemo odprti za sprejemanje ljubezni v najrazli\u010dnej\u0161ih oblikah. Na\u0161e \u017eivljenje ponovno prosto te\u010de, tako kot takrat, ko smo bili otroci. Nismo ve\u010d ujeti v privide zunanjosti, ampak pridobimo dostop do resnice, ki je globlje v nas in v celotnem bivanju. Vidimo in ob\u010dutimo globlji smisel \u017eivljenja in s tem odkrijemo sre\u010do ter za\u017eivimo v ve\u010dji radosti. To pa je tudi namen na\u0161ih \u017eivljenj: \u017eiveti svoje potenciale, najti in \u017eiveti svojo du\u0161no pot, radostno opravljati svoje delo in zliti \u010dim ve\u010d ljubezni skozi sebe v svet. Na ta na\u010din ohranjamo ravnovesje, hkrati pa vplivamo na ravnovesje ljudi okoli nas, dru\u017ebe ter celotnega sveta. Vse se za\u010dne pri nas samih. V sebi imamo mo\u010d, da naredimo pozitivne spremembe, ki se slej ko prej za\u010dnejo zrcaliti tudi v na\u0161i okolici. Tako preprosto je to, veliko bolj preprosto, kot v\u010dasih mislimo. Za sre\u010do ter bla\u017eenost obi\u010dajno potrebujemo manj in ne ve\u010d. Manj nas pogosto pripelje v stik z globljim delom sebe in le v nas samih lahko najdemo izvir prave radosti, miru, mo\u010di, kreativnosti in ljubezni. Namaste<\/p>\n

Vaja tehnike \u010duje\u010dnosti <\/b>(Povzeto po knjigi \u010cuje\u010dnost \u2013 Kako najti mir v ponorelem svetu, avtorja Marka Williamsa in Denny Penman)<\/i><\/p>\n

Izbira tehnik \u010duje\u010dnosti je velika in pestra. Za vas sem izbrala preprosto vajo pe\u0161\u010dene ure oz. meditacijo \u00bbtriminutni oddih\u00ab<\/b><\/i>. Lahko jo poskusite izvajati in na lastni ko\u017ei zaznate morebitne spremembe, ki so bile znanstveno dokazane \u017ee pri mnogih ljudeh. \u017delim vam obilo u\u017eitkov, radosti, ljubezni in miru pri izvajanju vaje ter tudi pri nadaljnjem delu na sebi.<\/p>\n

Meditacija \u00bbtriminutni oddih\u00ab oz. vaja pe\u0161\u010dene ure:<\/b><\/h2>\n
    \n
  1. Korak: zavedanje va\u0161ega uma in telesa<\/b><\/li>\n<\/ol>\n

    Lahko sedite ali stojite. Priporo\u010dljivo je, da je va\u0161a dr\u017ea \u010dim bolj vzravnana. Po \u017eelji lahko zaprete o\u010di. Pozornost ne\u017eno preusmerite na va\u0161e notranje do\u017eivljanje. Pomaga vam lahko vpra\u0161anje: \u00bbKaj pravzaprav do\u017eivljam ta trenutek?\u00ab<\/p>\n