Uro pred polno\u010djo je letalo z aktivistom in popotnikom Tomom Kri\u017enarjem, ki je zadnje prsihi\u010dno naporne dneve do sobotne izpustitve \u017eivel v ju\u017enosudanskem zaporu, pristalo na Letali\u0161\u010du Marco Polo v Benetkah. Kri\u017enar se je javil soprogi, zdaj ga \u010dakajo \u0161e drugi. Ve\u010d kmalu od na\u0161ih poro\u010devalcev iz Benetk Anje Hre\u0161\u010dak in Igorja Napasta. Kri\u017enarja smo v soboto, ki se je nazadnje izkazala za sre\u010den dan, portretirali v Ve\u010derovem Portretu tedna. Tekst Zvezdane Bercko lahko preberete tukaj. \u200b\u017dgo\u010da nuja, da premaga kolektivno malodu\u0161je Morda se komu zdi, da sam sili v te\u017eave. Saj ni prvi\u010d v kateri od tistih lukenj, ki jim v Afriki pravijo zapori. Tokrat v Ju\u017enem Sudanu. Osamosvojenem od severa leta 2011. Zakaj, pravzaprav ni jasno, zaplenili naj bi mu bili kamere za snemanje, prav tako naj ne bi bil imel ustreznega dovoljenja za potovanje po tem predelu Sudana, ko se je spet namenil v nubske gore. A saj to konec koncev ni pomembno. Spet je vtaknil nos nekam, pa to nekomu ni bilo pov\u0161e\u010di. Tak\u0161en je. Ne razmi\u0161lja v ustaljenih okvirih tukaj\u0161njega sveta, ki ga \u0161e vedno imamo za varnega. Tomo Kri\u017enar, borec za \u010dlovekove pravice, humanitarec, popotnik, pisec, snemalec, dobitnik nagrad Dr\u017eavljan Evrope in Modri planet, \u010dlovek, ki priznava, da z razumom ne vidi dale\u010d, lahko pa vidi s srcem. Za pravice svojih Nub se bori \u017ee 40 let. Rad pripoveduje, kako je prvi\u010d pri\u0161el k njim z oslom, dvema kozama, \u0161tirimi koko\u0161mi, vre\u010do prosa, sladkorja in soli za menjavo, dobil pa je izku\u0161njo, ki mu je zaznamovala \u017eivljenje. Ne samo da je dobil vero v \u010dloveka, takrat je, mlad diplomant, ki sta ga doma \u010dakali slu\u017eba in kariera, za\u010dutil, da kultura in civilizacija, iz katere izhaja, ni tako \u017elahtna in plemenita, kot je verjel. “Takrat me je bilo strah za tedanjo Jugoslavijo, za sistem, ki sem ga bil nau\u010den spo\u0161tovati, in nagonsko sem \u0161el k tistim, ki so \u017ee bili begunci. V divjini sem iskal ljudi, staroselce, izvorne ljudi, ki \u0161e niso bili dele\u017eni tega, kar je zna\u010dilno za na\u0161o civilizacijo: materia<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Uro pred polno\u010djo je letalo z aktivistom in popotnikom Tomom Kri\u017enarjem, ki je zadnje prsihi\u010dno naporne dneve do sobotne izpustitve \u017eivel v ju\u017enosudanskem zaporu, pristalo na Letali\u0161\u010du Marco Polo v Benetkah. Kri\u017enar se je javil soprogi, zdaj ga \u010dakajo \u0161e drugi. Ve\u010d kmalu od na\u0161ih poro\u010devalcev iz Benetk Anje Hre\u0161\u010dak in Igorja Napasta. Kri\u017enarja smo v soboto, ki se je nazadnje izkazala za sre\u010den dan, portretirali v Ve\u010derovem Portretu tedna. Tekst Zvezdane Bercko lahko preberete tukaj. \u200b\u017dgo\u010da nuja, da premaga kolektivno malodu\u0161je Morda se komu zdi, da sam sili v te\u017eave. Saj ni prvi\u010d v kateri od tistih lukenj, ki jim v Afriki pravijo zapori. Tokrat v Ju\u017enem Sudanu. Osamosvojenem od severa leta 2011. Zakaj, pravzaprav ni jasno, zaplenili naj bi mu bili kamere za snemanje, prav tako naj ne bi bil imel ustreznega dovoljenja za potovanje po tem predelu Sudana, ko se je spet namenil v nubske gore. A saj to konec koncev ni pomembno. Spet je vtaknil nos nekam, pa to nekomu ni bilo pov\u0161e\u010di. Tak\u0161en je. Ne razmi\u0161lja v ustaljenih okvirih tukaj\u0161njega sveta, ki ga \u0161e vedno imamo za varnega. Tomo Kri\u017enar, borec za \u010dlovekove pravice, humanitarec, popotnik, pisec, snemalec, dobitnik nagrad Dr\u017eavljan Evrope in Modri planet, \u010dlovek, ki priznava, da z razumom ne vidi dale\u010d, lahko pa vidi s srcem. Za pravice svojih Nub se bori \u017ee 40 let. Rad pripoveduje, kako je prvi\u010d pri\u0161el k njim z oslom, dvema kozama, \u0161tirimi koko\u0161mi, vre\u010do prosa, sladkorja in soli za menjavo, dobil pa je izku\u0161njo, ki mu je zaznamovala \u017eivljenje. Ne samo da je dobil vero v \u010dloveka, takrat je, mlad diplomant, ki sta ga doma \u010dakali slu\u017eba in kariera, za\u010dutil, da kultura in civilizacija, iz katere izhaja, ni tako \u017elahtna in plemenita, kot je verjel. “Takrat me je bilo strah za tedanjo Jugoslavijo, za sistem, ki sem ga bil nau\u010den spo\u0161tovati, in nagonsko sem \u0161el k tistim, ki so \u017ee bili begunci. V divjini sem iskal ljudi, staroselce, izvorne ljudi, ki \u0161e niso bili dele\u017eni tega, kar je zna\u010dilno za na\u0161o civilizacijo: materia<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n