V Koro\u0161ki galeriji likovnih umetnosti (KGLU) Slovenj Gradec je do konca septembra na ogled osrednja poletna razstava Memento, Kakor senca so na\u0161i dnevi. Na ogled oziroma v dialog so postavljena izbrana slikarska dela priznanega slovenskega umetnika Zdenka Huzjana ter izbrana dela iz zapu\u0161\u010dine nem\u0161kega umetnika Hermanna Falkeja .”Ena od smernic koro\u0161ke galerije se navezuje na zbirko, ki je vezana na enega najvidnej\u0161ih umetnikov iz na\u0161e regije, Jo\u017eeta Tisnikarja. Tisnikar s svojo izrazito eksistencialno tematiko nakazuje smernico, okoli katere se odvija velik del programa. S to razstavo nadaljujemo trend razstav, ki odpirajo univerzalna vpra\u0161anja \u010dloveka, bivanja, smrti,” pravi direktorica KGLU Andreja Hribernik.V nepregledni mno\u017eici sodobnih trendovskih praks galerija z razstavo opozarja na opuse podob, ki v sredi\u0161\u010de dosledno postavljajo \u010dloveka, vpetega v vse bivanjske situacije, ujetega v usodnost lastnih izku\u0161enj in spoznanj v odnosu do sveta, do bli\u017enjega in do samega sebe, ko se kot posameznik nazadnje soo\u010di s samoto in izolacijo, nebogljeno izpostavljenostjo in smrtjo.Prav tak\u0161ni, eksistencialisti\u010dni, a povzdignjeni v jezik metafore in gnani od ob\u010dutene humanisti\u010dne erudicije, sta vslikovljeni poetiki slovenskega slikarja Zdenka Huzjana, glasnika izgubljene arhai\u010dne globine, in nem\u0161kega slikarja Hermanna Falkeja, ki je svojo izgubljeno Arkadijo in zadnji dom na\u0161el na ju\u017enem Koro\u0161kem v Avstriji.Kustos projekta Marko Ko\u0161an je v katalogu, ki je iz\u0161el ob razstavi, med drugim zapisal: “Falkejev in Huzjanov slikarski svet je ponotranjen in v iskanju resnice mnogo ve\u010dji od banalnih ekscesov zunanjega sveta. Njuno k \u010dloveku usmerjeno zrenje je vselej odmaknjeno, kot bi bilo ugreznjeno v minulo, in je zategadelj uperjeno tudi proti moderni industrijski dru\u017ebi.” Pove \u0161e, da sta oba avtorja postavljena v dialog, gre za dve predstavitvi v okviru ene razstave. Huzjanove slike ne pripovedujejo zgodb, medtem ko Falke pripoveduje zgodbe. V ozadju njegovega slikarstva so zgodo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Koro\u0161ki galeriji likovnih umetnosti (KGLU) Slovenj Gradec je do konca septembra na ogled osrednja poletna razstava Memento, Kakor senca so na\u0161i dnevi. Na ogled oziroma v dialog so postavljena izbrana slikarska dela priznanega slovenskega umetnika Zdenka Huzjana ter izbrana dela iz zapu\u0161\u010dine nem\u0161kega umetnika Hermanna Falkeja .”Ena od smernic koro\u0161ke galerije se navezuje na zbirko, ki je vezana na enega najvidnej\u0161ih umetnikov iz na\u0161e regije, Jo\u017eeta Tisnikarja. Tisnikar s svojo izrazito eksistencialno tematiko nakazuje smernico, okoli katere se odvija velik del programa. S to razstavo nadaljujemo trend razstav, ki odpirajo univerzalna vpra\u0161anja \u010dloveka, bivanja, smrti,” pravi direktorica KGLU Andreja Hribernik.V nepregledni mno\u017eici sodobnih trendovskih praks galerija z razstavo opozarja na opuse podob, ki v sredi\u0161\u010de dosledno postavljajo \u010dloveka, vpetega v vse bivanjske situacije, ujetega v usodnost lastnih izku\u0161enj in spoznanj v odnosu do sveta, do bli\u017enjega in do samega sebe, ko se kot posameznik nazadnje soo\u010di s samoto in izolacijo, nebogljeno izpostavljenostjo in smrtjo.Prav tak\u0161ni, eksistencialisti\u010dni, a povzdignjeni v jezik metafore in gnani od ob\u010dutene humanisti\u010dne erudicije, sta vslikovljeni poetiki slovenskega slikarja Zdenka Huzjana, glasnika izgubljene arhai\u010dne globine, in nem\u0161kega slikarja Hermanna Falkeja, ki je svojo izgubljeno Arkadijo in zadnji dom na\u0161el na ju\u017enem Koro\u0161kem v Avstriji.Kustos projekta Marko Ko\u0161an je v katalogu, ki je iz\u0161el ob razstavi, med drugim zapisal: “Falkejev in Huzjanov slikarski svet je ponotranjen in v iskanju resnice mnogo ve\u010dji od banalnih ekscesov zunanjega sveta. Njuno k \u010dloveku usmerjeno zrenje je vselej odmaknjeno, kot bi bilo ugreznjeno v minulo, in je zategadelj uperjeno tudi proti moderni industrijski dru\u017ebi.” Pove \u0161e, da sta oba avtorja postavljena v dialog, gre za dve predstavitvi v okviru ene razstave. Huzjanove slike ne pripovedujejo zgodb, medtem ko Falke pripoveduje zgodbe. V ozadju njegovega slikarstva so zgodo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n