Leta 1991 opu\u0161\u010dena tovarna koles Rog se je do danes razvila v samoniklo in samoupravno skupnost najrazli\u010dnej\u0161ih interesov. \u010cetudi so tam \u017ee deset let, \u0161e nikdar niso bili dele\u017eni tolik\u0161ne pozornosti kot v minulih dneh, od ponedeljka naprej, ko so gradbinci po dekretu ljubljanske mestne ob\u010dine \u017eeleli poru\u0161iti ve\u010dino stavb na obmo\u010dju zapu\u0161\u010dene tovarne. Malo je znanega o tem, da samoupravno skupnost Rog danes sooblikuje med 30 in 40 posameznic in posameznikov, vsak po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh posku\u0161ajo dati glas \u0161ibkej\u0161im, dokazujejo, da predstavljajo tisti odstotek pozabljenih in obubo\u017eanih, se upirajo kapitalu in oblasti. V teh dneh, ko je v ospredju zgolj njihov upor proti ob\u010dinski oblasti in njihovim na\u010drtom, je malo govora o tem, kak\u0161en je vsakdan v Rogu in kdo ga sooblikuje? Kdo so tisti, zaradi katerih Rog danes \u017eivi in kaj pravzaprav po\u010dnejo v tej avtonomni coni, ki jo \u010dislajo celo starej\u0161i kolegi iz streljaj oddaljene Metelkove. Slednji so se sicer prvi samooklicali za avtonomni kulturni (v\u010dasih tudi socialni) center Metelkova mesto, kar pomeni, da imajo \u0161e danes vso svobodo pri kreiranju programa, oblikovanju notranje strukture, umetni\u0161kih in tudi gradbenih intervencijah v prostor, delno so tudi ekonomsko samozadostni ampak niso neodvisni. “Rog pa je neodvisen in je po mojem mnenju prava avtonomna cona, saj je tam bolj pomembna notranja organiziranost, solidarnost, povezanost, ne pa kakovosten kulturni program, ki je sofinanciran. Menim tudi, da je zaradi tega Rog bolj enoten kot Metelkova. In Metelkovci bi se lahko na primeru Roga marsikaj nau\u010dili,” je povedala Nata\u0161a Serec, predsednica Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Kaj je pravzaprav tisto, kar po\u010dnejo v Rogu, si lahko pogledate v pri\u010dujo\u010di fotogaleriji. Ve\u010d o tem, zakaj tega, kar po\u010dnejo v Rogu, ne morejo po\u010deti v katerem koli drugem prostoru, pa v jutri\u0161nji tiskani izdaji Ve\u010dera.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leta 1991 opu\u0161\u010dena tovarna koles Rog se je do danes razvila v samoniklo in samoupravno skupnost najrazli\u010dnej\u0161ih interesov. \u010cetudi so tam \u017ee deset let, \u0161e nikdar niso bili dele\u017eni tolik\u0161ne pozornosti kot v minulih dneh, od ponedeljka naprej, ko so gradbinci po dekretu ljubljanske mestne ob\u010dine \u017eeleli poru\u0161iti ve\u010dino stavb na obmo\u010dju zapu\u0161\u010dene tovarne. Malo je znanega o tem, da samoupravno skupnost Rog danes sooblikuje med 30 in 40 posameznic in posameznikov, vsak po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh posku\u0161ajo dati glas \u0161ibkej\u0161im, dokazujejo, da predstavljajo tisti odstotek pozabljenih in obubo\u017eanih, se upirajo kapitalu in oblasti. V teh dneh, ko je v ospredju zgolj njihov upor proti ob\u010dinski oblasti in njihovim na\u010drtom, je malo govora o tem, kak\u0161en je vsakdan v Rogu in kdo ga sooblikuje? Kdo so tisti, zaradi katerih Rog danes \u017eivi in kaj pravzaprav po\u010dnejo v tej avtonomni coni, ki jo \u010dislajo celo starej\u0161i kolegi iz streljaj oddaljene Metelkove. Slednji so se sicer prvi samooklicali za avtonomni kulturni (v\u010dasih tudi socialni) center Metelkova mesto, kar pomeni, da imajo \u0161e danes vso svobodo pri kreiranju programa, oblikovanju notranje strukture, umetni\u0161kih in tudi gradbenih intervencijah v prostor, delno so tudi ekonomsko samozadostni ampak niso neodvisni. “Rog pa je neodvisen in je po mojem mnenju prava avtonomna cona, saj je tam bolj pomembna notranja organiziranost, solidarnost, povezanost, ne pa kakovosten kulturni program, ki je sofinanciran. Menim tudi, da je zaradi tega Rog bolj enoten kot Metelkova. In Metelkovci bi se lahko na primeru Roga marsikaj nau\u010dili,” je povedala Nata\u0161a Serec, predsednica Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Kaj je pravzaprav tisto, kar po\u010dnejo v Rogu, si lahko pogledate v pri\u010dujo\u010di fotogaleriji. Ve\u010d o tem, zakaj tega, kar po\u010dnejo v Rogu, ne morejo po\u010deti v katerem koli drugem prostoru, pa v jutri\u0161nji tiskani izdaji Ve\u010dera.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n