TIMOTEJ MILANOV Dru\u0161tvo za preu\u010devanje rib Slovenije (DPRS) je skupaj z organizacijo WWF Adria v\u010deraj na Ustavno sodi\u0161\u010de vlo\u017eilo pobudo za za\u010detek postopka za oceno ustavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode reke Mure med Sladkim Vrhom in Ver\u017eejem za proizvodnjo elektri\u010dne energije. Pobudi se pridru\u017euje \u0161e koalicija 40 nevladnih organizacij. Koncesijo je vlada leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), ki \u017eelijo na Muri zgraditi osem hidroelektrarn. Za \u0161tudijo vplivov na okolje in razpis Kot izpostavljajo v omenjenih nevladnih organizacijah, bi morala biti pred podelitvijo koncesije izvedena \u0161tudija vplivov na okolje. Pobudniki \u0161e izpostavljajo, da je vlada koncesijo podelila brez javnega razpisa, ki po njihovih besedah ni potreben le, \u010de gre za podalj\u0161anje ali pove\u010danje obsega \u017ee obstoje\u010de koncesije. V ta namen so po njihovem mnenju leta 2005 Dravske elektrarne kupile malo hidroelektrarno Cer\u0161ak in s tem dobile koncesijo za rabo Mure tudi v primeru gradnje osmih velikih hidroelektrarn. Sami menijo, da bi moral biti izveden nov razpis in izdana nova koncesija. Prva od osmih na\u010drtovanih hidroelektrarn bi bila zgrajena pri naselju Hrastje-Mota v radenski ob\u010dini, sledile bi \u0161e elektrarne v Sladkem Vrhu, Cmureku, Konji\u0161\u010du, Apa\u010dah, Gornji Radgoni, Radencih in Ver\u017eeju. Izginilo naj bi 19 vrst rib “Uredba je bila takrat sprejeta precej tiho, verjetno se je ob vstopanju v Evropsko unijo Slovenija prestra\u0161ila, da ji bodo koncesije pobrali tujci,” meni Toma\u017e Petrovi\u010d, ki pojasnjuje, da uredba predstavlja pravno podlago za aktivnosti glede gradnje elektrarn, ki se danes nadaljujejo s sprejemanjem dr\u017eavnega prostorskega na\u010drta za gradnjo elektrarne Hrastje-Mota. Petrovi\u010d \u0161e opozarja, da se dela presoja vplivov na okolje samo za eno elektrarno, kar pomeni drobitev projektov oziroma tako imenovani “salami slicing” z namenom, da bi zakrili vpliv celotnega projekta na okolje. Kot opozarjajo, \u017eivi v pore\u010dju Mure 51 od 76 domorodnih vrst rib, 19 vrst rib pa bi po njihove<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
TIMOTEJ MILANOV Dru\u0161tvo za preu\u010devanje rib Slovenije (DPRS) je skupaj z organizacijo WWF Adria v\u010deraj na Ustavno sodi\u0161\u010de vlo\u017eilo pobudo za za\u010detek postopka za oceno ustavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode reke Mure med Sladkim Vrhom in Ver\u017eejem za proizvodnjo elektri\u010dne energije. Pobudi se pridru\u017euje \u0161e koalicija 40 nevladnih organizacij. Koncesijo je vlada leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), ki \u017eelijo na Muri zgraditi osem hidroelektrarn. Za \u0161tudijo vplivov na okolje in razpis Kot izpostavljajo v omenjenih nevladnih organizacijah, bi morala biti pred podelitvijo koncesije izvedena \u0161tudija vplivov na okolje. Pobudniki \u0161e izpostavljajo, da je vlada koncesijo podelila brez javnega razpisa, ki po njihovih besedah ni potreben le, \u010de gre za podalj\u0161anje ali pove\u010danje obsega \u017ee obstoje\u010de koncesije. V ta namen so po njihovem mnenju leta 2005 Dravske elektrarne kupile malo hidroelektrarno Cer\u0161ak in s tem dobile koncesijo za rabo Mure tudi v primeru gradnje osmih velikih hidroelektrarn. Sami menijo, da bi moral biti izveden nov razpis in izdana nova koncesija. Prva od osmih na\u010drtovanih hidroelektrarn bi bila zgrajena pri naselju Hrastje-Mota v radenski ob\u010dini, sledile bi \u0161e elektrarne v Sladkem Vrhu, Cmureku, Konji\u0161\u010du, Apa\u010dah, Gornji Radgoni, Radencih in Ver\u017eeju. Izginilo naj bi 19 vrst rib “Uredba je bila takrat sprejeta precej tiho, verjetno se je ob vstopanju v Evropsko unijo Slovenija prestra\u0161ila, da ji bodo koncesije pobrali tujci,” meni Toma\u017e Petrovi\u010d, ki pojasnjuje, da uredba predstavlja pravno podlago za aktivnosti glede gradnje elektrarn, ki se danes nadaljujejo s sprejemanjem dr\u017eavnega prostorskega na\u010drta za gradnjo elektrarne Hrastje-Mota. Petrovi\u010d \u0161e opozarja, da se dela presoja vplivov na okolje samo za eno elektrarno, kar pomeni drobitev projektov oziroma tako imenovani “salami slicing” z namenom, da bi zakrili vpliv celotnega projekta na okolje. Kot opozarjajo, \u017eivi v pore\u010dju Mure 51 od 76 domorodnih vrst rib, 19 vrst rib pa bi po njihove<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n