V \u010dasu osamosvojitvene vojne je novinar televizije Yutel Ivica Pulji\u0107 posnel dvominutni pogovor z jugoslovanskim vojakom Bahrudinom Kaletovi\u0107em, ki je v Krakovskem gozdu le\u017eal na polo\u017eaju. Ta pogovor je postal legendaren, postal je pogovor, ki je v samo dveh minutah prikazal popolno nesmiselnost vojne v Sloveniji in tudi vseh vojn na Balkanu. Na novinarjevo vpra\u0161anje, kak\u0161no je stanje, je odgovoril kratko in jedrnato: \u201eJebeno, kak\u0161no pa.\u201c Vojaki o katerih govori v posnetku so Marko Bojani\u0107 (letnik 1971), Fahir Imamovi\u0107 (letnik 1972) in Florim Kasumi (letnik 1971). A pravzaprav se s tem posnetkom Kaletovi\u0107eva \u017ealostna zgodba ne zaklju\u010di. Epizodo v Sloveniji je sicer kon\u010dal sre\u010dno, saj so ga vojaki TO zajeli, zanj lepo skrbeli, dokler se ni vrnil v svojo kasarno ter kasneje tudi domov v Tuzlo. Kmalu pa se je moral vrniti na slu\u017eenje voja\u0161kega roka, a mu kot \u010dlanu voja\u0161kega orkestra ni bilo treba ponovno na fronto na Hrva\u0161ko. Tudi ko je kon\u010dno odslu\u017eil naborni\u0161tvo, pa se je vojne udele\u017eil \u0161e tretji\u010d \u2013 tokrat v Bosni in Hercegovini, vendar prvi\u010d ne na jugoslovanski strani. Bil je \u010dlan rezervnega policijskega sestava in je spoznal tudi pekel prve fronte. \u201eV primerjavi s tem, kar sem do\u017eivel tam, je bilo to v Sloveniji ma\u010dji ka\u0161elj,\u201c je dejal leta 1997 za Nedeljni dnevnik. Sre\u010dno je pre\u017eivel tudi to tretjo vojno. Ravno tu pa je tragi\u010dnost celotne njegove zgodbe. Da, sre\u010dno je pre\u017eivel tri vojne v okviru razpada Jugoslavije, umrl pa leta 1998 v prometni nesre\u010di. In to na poti domov, ko je \u017eelel videti svojega novo rojenega sina.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V \u010dasu osamosvojitvene vojne je novinar televizije Yutel Ivica Pulji\u0107 posnel dvominutni pogovor z jugoslovanskim vojakom Bahrudinom Kaletovi\u0107em, ki je v Krakovskem gozdu le\u017eal na polo\u017eaju. Ta pogovor je postal legendaren, postal je pogovor, ki je v samo dveh minutah prikazal popolno nesmiselnost vojne v Sloveniji in tudi vseh vojn na Balkanu. Na novinarjevo vpra\u0161anje, kak\u0161no je stanje, je odgovoril kratko in jedrnato: \u201eJebeno, kak\u0161no pa.\u201c Vojaki o katerih govori v posnetku so Marko Bojani\u0107 (letnik 1971), Fahir Imamovi\u0107 (letnik 1972) in Florim Kasumi (letnik 1971). A pravzaprav se s tem posnetkom Kaletovi\u0107eva \u017ealostna zgodba ne zaklju\u010di. Epizodo v Sloveniji je sicer kon\u010dal sre\u010dno, saj so ga vojaki TO zajeli, zanj lepo skrbeli, dokler se ni vrnil v svojo kasarno ter kasneje tudi domov v Tuzlo. Kmalu pa se je moral vrniti na slu\u017eenje voja\u0161kega roka, a mu kot \u010dlanu voja\u0161kega orkestra ni bilo treba ponovno na fronto na Hrva\u0161ko. Tudi ko je kon\u010dno odslu\u017eil naborni\u0161tvo, pa se je vojne udele\u017eil \u0161e tretji\u010d \u2013 tokrat v Bosni in Hercegovini, vendar prvi\u010d ne na jugoslovanski strani. Bil je \u010dlan rezervnega policijskega sestava in je spoznal tudi pekel prve fronte. \u201eV primerjavi s tem, kar sem do\u017eivel tam, je bilo to v Sloveniji ma\u010dji ka\u0161elj,\u201c je dejal leta 1997 za Nedeljni dnevnik. Sre\u010dno je pre\u017eivel tudi to tretjo vojno. Ravno tu pa je tragi\u010dnost celotne njegove zgodbe. Da, sre\u010dno je pre\u017eivel tri vojne v okviru razpada Jugoslavije, umrl pa leta 1998 v prometni nesre\u010di. In to na poti domov, ko je \u017eelel videti svojega novo rojenega sina.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n