Zapornice bo danes odprl prenovljen in raz\u0161irjen panamski prekop, ki ga letno prepluje okoli 14.000 ladij. Prenova je bila potrebna predvsem zaradi prilagoditve tistim ladjam, ki so bile prevelike za pre\u010dkanje 80-kilometrskega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom. Pri 5,25 milijarde evrov vrednem projektu je sodelovalo kar 40.000 delavcev. Prenove panamskega prekopa so se lotili pred devetimi leti, saj ve\u010dje ladje niso mogle ve\u010d pre\u010dkati obstoje\u010dih zapornic. Da bi obdr\u017eali konkuren\u010dnost, je bilo za prenovo po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa potrebnih 12 milijonov ton cementa in 192.000 ton \u017eeleza, kar je 19-krat ve\u010d kot so ga porabili za postavitev Eifflovega stolpa v Parizu. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova dostopa in pove\u010dali zapornice, prav tako so poglobili ladijski kanal, da bodo po njem lahko plule tudi ladje t. i. razreda neopanamax, ki lahko tovorijo kar trikrat ve\u010d tovora kot ladje razreda panamax, torej najve\u010dje, ki so \u0161e lahko plule skozi stari panamski kanal. Kot navaja dpa bodo manj\u0161e ladje \u0161e vedno plule po stari poti, ve\u010dje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. Skozi kanal sicer vsak dan zapluje med 35 in 40 ladij, s prenovo pa ne pri\u010dakujejo ve\u010djega \u0161tevila prehodov, temve\u010d bo ve\u010d le tovora, ki ga bodo lahko nalo\u017eile ve\u010dje ladje. Tiskovna predstavnica upravljavcev prekopa Monica Martinez je za dpa izrazila upanje, da bodo tovor podvojili, in sicer s 300 milijonov na 600 milijonov ton letno. V sklopu prenove prekopa so spremenili tudi sistem porabe vode. Po starem sistemu je namre\u010d vsa voda, uporabljena v zapornicah stekla v morje, po novem pa bodo uporabili devet bazenov, od katerih bo vsak zdr\u017eal vode za 18 olimpijskih bazenov. Na ta na\u010din bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili, pi\u0161e dpa. Prenova prekopa je po spro\u017eila tudi prilagoditve mnogih pristani\u0161\u010d. Kolumbijska Cartagena je v prenovo vlo\u017eila 800 milijonov dolarjev, Callao v Peruju 700 milijonov evrov, v \u010dilskem San Antoniu pa 440 milijonov dolar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zapornice bo danes odprl prenovljen in raz\u0161irjen panamski prekop, ki ga letno prepluje okoli 14.000 ladij. Prenova je bila potrebna predvsem zaradi prilagoditve tistim ladjam, ki so bile prevelike za pre\u010dkanje 80-kilometrskega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom. Pri 5,25 milijarde evrov vrednem projektu je sodelovalo kar 40.000 delavcev. Prenove panamskega prekopa so se lotili pred devetimi leti, saj ve\u010dje ladje niso mogle ve\u010d pre\u010dkati obstoje\u010dih zapornic. Da bi obdr\u017eali konkuren\u010dnost, je bilo za prenovo po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa potrebnih 12 milijonov ton cementa in 192.000 ton \u017eeleza, kar je 19-krat ve\u010d kot so ga porabili za postavitev Eifflovega stolpa v Parizu. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova dostopa in pove\u010dali zapornice, prav tako so poglobili ladijski kanal, da bodo po njem lahko plule tudi ladje t. i. razreda neopanamax, ki lahko tovorijo kar trikrat ve\u010d tovora kot ladje razreda panamax, torej najve\u010dje, ki so \u0161e lahko plule skozi stari panamski kanal. Kot navaja dpa bodo manj\u0161e ladje \u0161e vedno plule po stari poti, ve\u010dje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. Skozi kanal sicer vsak dan zapluje med 35 in 40 ladij, s prenovo pa ne pri\u010dakujejo ve\u010djega \u0161tevila prehodov, temve\u010d bo ve\u010d le tovora, ki ga bodo lahko nalo\u017eile ve\u010dje ladje. Tiskovna predstavnica upravljavcev prekopa Monica Martinez je za dpa izrazila upanje, da bodo tovor podvojili, in sicer s 300 milijonov na 600 milijonov ton letno. V sklopu prenove prekopa so spremenili tudi sistem porabe vode. Po starem sistemu je namre\u010d vsa voda, uporabljena v zapornicah stekla v morje, po novem pa bodo uporabili devet bazenov, od katerih bo vsak zdr\u017eal vode za 18 olimpijskih bazenov. Na ta na\u010din bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili, pi\u0161e dpa. Prenova prekopa je po spro\u017eila tudi prilagoditve mnogih pristani\u0161\u010d. Kolumbijska Cartagena je v prenovo vlo\u017eila 800 milijonov dolarjev, Callao v Peruju 700 milijonov evrov, v \u010dilskem San Antoniu pa 440 milijonov dolar<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n