Parlamentarna preiskovalna komisija o vzrokih za drugo sanacijo bank je danes zasli\u0161ala nekdanjega finan\u010dnega ministra Uro\u0161a \u010cuferja, ki je bil eden glavnih akterjev pri milijardni sanaciji bank konec leta 2013. \u010cufer je vzroke za nastanek milijardne ban\u010dne luknje iskal v razli\u010dnih dejavnikih, pri tem pa ni \u017eelel s prstom kazati na posameznike. \u010cufer je uvodoma ocenil, da je dobro, da so si poslanci vzeli \u010das za preiskavo ban\u010dne luknje, saj meni, da se moramo iz tega nau\u010diti kar najve\u010d pozitivnega. \u010ce je dr\u017eava porabila toliko denarja za sanacijo ban\u010dne luknje, moramo priti tudi do zaklju\u010dkov, da se to v prihodnje ne bo ponovilo. Na vpra\u0161anje predsednika komisije An\u017eeta Logarja (SDS), kdo je odgovoren za vi\u0161ino ban\u010dno luknje, je \u010cufer dejal, da je te\u017eko pokazati na eno samo potezo, ki je pripeljala do njenega nastanka. To je pripisal razli\u010dnim dejavnikom, od upravljanja bank do podjetij, tudi \u0161ir\u0161i ekonomski krizi. Klju\u010dni element za vi\u0161ino ban\u010dne luknje pa je bil po njegovi oceni reakcijski \u010das, medtem ko na vpra\u0161anje, kdo je odgovoren za to, ni natan\u010dno odgovoril. Logar je na nekdanjega finan\u010dnega ministra naslovil tudi vpra\u0161anja o njegovem delu v NLB. Najbolj naraven instrument za nadzorovanje rasti banke je denarna politika, ta pa je bila vezana na skupno monetarno politiko v Evropi, je \u010cufer odgovoril na vpra\u0161anje, ali je Banka Slovenije med letoma 2004 in 2008 pri NLB dobro opravila svoje delo. Samih ukrepov Banke Slovenije pa ni \u017eelel presojati. “\u010ce pogledamo nazaj, bi bilo zagotovo bolje, \u010de bi bila ta rast manj\u0161a,” je ocenil nekdanji finan\u010dni minister. V naslednjem obdobju, med letoma 2008 in 2012, ko je kreditna aktivnost padala, ni bilo ustreznega zakonodajnega okolja in znanja za ustrezno prestrukturiranje podjetij. “Ni samo stvar ene, temve\u010d zmes ve\u010d napa\u010dnih odlo\u010ditev,” je dejal. Pri soo\u010danju z ban\u010dno luknjo je bil kasneje zakonodajni okvir ustvarjen, dr\u017eava pa je potrebovala tudi ustrezno finan\u010dno mo\u010d, saj v prora\u010dunu takrat ni bilo sredstev za normal<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Parlamentarna preiskovalna komisija o vzrokih za drugo sanacijo bank je danes zasli\u0161ala nekdanjega finan\u010dnega ministra Uro\u0161a \u010cuferja, ki je bil eden glavnih akterjev pri milijardni sanaciji bank konec leta 2013. \u010cufer je vzroke za nastanek milijardne ban\u010dne luknje iskal v razli\u010dnih dejavnikih, pri tem pa ni \u017eelel s prstom kazati na posameznike. \u010cufer je uvodoma ocenil, da je dobro, da so si poslanci vzeli \u010das za preiskavo ban\u010dne luknje, saj meni, da se moramo iz tega nau\u010diti kar najve\u010d pozitivnega. \u010ce je dr\u017eava porabila toliko denarja za sanacijo ban\u010dne luknje, moramo priti tudi do zaklju\u010dkov, da se to v prihodnje ne bo ponovilo. Na vpra\u0161anje predsednika komisije An\u017eeta Logarja (SDS), kdo je odgovoren za vi\u0161ino ban\u010dno luknje, je \u010cufer dejal, da je te\u017eko pokazati na eno samo potezo, ki je pripeljala do njenega nastanka. To je pripisal razli\u010dnim dejavnikom, od upravljanja bank do podjetij, tudi \u0161ir\u0161i ekonomski krizi. Klju\u010dni element za vi\u0161ino ban\u010dne luknje pa je bil po njegovi oceni reakcijski \u010das, medtem ko na vpra\u0161anje, kdo je odgovoren za to, ni natan\u010dno odgovoril. Logar je na nekdanjega finan\u010dnega ministra naslovil tudi vpra\u0161anja o njegovem delu v NLB. Najbolj naraven instrument za nadzorovanje rasti banke je denarna politika, ta pa je bila vezana na skupno monetarno politiko v Evropi, je \u010cufer odgovoril na vpra\u0161anje, ali je Banka Slovenije med letoma 2004 in 2008 pri NLB dobro opravila svoje delo. Samih ukrepov Banke Slovenije pa ni \u017eelel presojati. “\u010ce pogledamo nazaj, bi bilo zagotovo bolje, \u010de bi bila ta rast manj\u0161a,” je ocenil nekdanji finan\u010dni minister. V naslednjem obdobju, med letoma 2008 in 2012, ko je kreditna aktivnost padala, ni bilo ustreznega zakonodajnega okolja in znanja za ustrezno prestrukturiranje podjetij. “Ni samo stvar ene, temve\u010d zmes ve\u010d napa\u010dnih odlo\u010ditev,” je dejal. Pri soo\u010danju z ban\u010dno luknjo je bil kasneje zakonodajni okvir ustvarjen, dr\u017eava pa je potrebovala tudi ustrezno finan\u010dno mo\u010d, saj v prora\u010dunu takrat ni bilo sredstev za normal<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n