Dr. Vid Simoniti, mladi raziskovalec in predavatelj filozofije in umetnostne zgodovine na Cambridgeu: “Brexit je pokazal, da obstajata v Britaniji dva svetova, ki ne komunicirata. Poleg kozmopolitskih mest je delavski razred na obrobju in pode\u017eelju, ki ni pridobil ni\u010d od gospodarske rasti. Ti ljudje so glasovali proti. Njih namre\u010d ekonomski argumenti, kako nam bo brexit \u0161kodil, niso prepri\u010dali. Ti ljudje nimajo kaj zgubiti: nimajo mo\u017enosti, da bi potovali, nimajo denarja, da bi izkoristili prilo\u017enosti, ki jih EU ponuja. \u010ce si iz dru\u017eine, ki je delala v angle\u0161ki ladjedelski industriji, si gledal zaton industrije in kako so delovna mesta, denar od\u0161li v finan\u010dne centre, predvsem v London. EU za njih pooseblja prosti pretok blaga, storitev in delovne sile – proti temu so glasovali tudi tradicionalni volivci laburistov. A pol Britancev vseeno verjame v evropski projekt. Morda bodo ti ljudje postali bolj politi\u010dno zavedni in aktivni. Kar zadeva kulturno podro\u010dje, s katerim se ukvarjam, je bil po mojem kulturni program EU-ja, sploh izmenjave Erazmus, precej uspe\u0161en. Generacija Erazmusov je ve\u010dinoma proevropska, pa \u010deprav je finan\u010dno v slabem stanju. Vpliv kulturnih iniciativ zato ni zanemarljiv. Naslednja \u0161tiri leta bodo razburkana. Mo\u017eno je, da Britanija razpade, da se bo \u0160kotska odcepila in se pridru\u017eila EU. Evropski projekt je tudi v drugih dr\u017eavah vse manj priljubljen. Edina re\u0161itev, ki jo vidim, je, da se spremeni ekonomska politika in se okrepi solidarnost, predvsem do srednjega in delavskega razreda. Le takrat bodo ljudje, ki se zdaj lahko nagibajo k protievropski in ekstremni desnici, postali spet bolj pripravljeni sodelovati v zdru\u017eeni Evropi.” Dr. Barbara Samaluk, raziskovalka prekarizacije na univerzi Greenwich: “Najve\u010dja tragedija je, da brexit ni bil neizogiben. Osnova sta bila prepir znotraj konzervativcev in vpra\u0161anje migracij. Debate so bile izjemno ksenofobne, rasisti\u010dne. Ni bilo prave debate o EU. Nedvomno vsi nasprotujemo temu, kar je kot institucija pos<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr. Vid Simoniti, mladi raziskovalec in predavatelj filozofije in umetnostne zgodovine na Cambridgeu: “Brexit je pokazal, da obstajata v Britaniji dva svetova, ki ne komunicirata. Poleg kozmopolitskih mest je delavski razred na obrobju in pode\u017eelju, ki ni pridobil ni\u010d od gospodarske rasti. Ti ljudje so glasovali proti. Njih namre\u010d ekonomski argumenti, kako nam bo brexit \u0161kodil, niso prepri\u010dali. Ti ljudje nimajo kaj zgubiti: nimajo mo\u017enosti, da bi potovali, nimajo denarja, da bi izkoristili prilo\u017enosti, ki jih EU ponuja. \u010ce si iz dru\u017eine, ki je delala v angle\u0161ki ladjedelski industriji, si gledal zaton industrije in kako so delovna mesta, denar od\u0161li v finan\u010dne centre, predvsem v London. EU za njih pooseblja prosti pretok blaga, storitev in delovne sile – proti temu so glasovali tudi tradicionalni volivci laburistov. A pol Britancev vseeno verjame v evropski projekt. Morda bodo ti ljudje postali bolj politi\u010dno zavedni in aktivni. Kar zadeva kulturno podro\u010dje, s katerim se ukvarjam, je bil po mojem kulturni program EU-ja, sploh izmenjave Erazmus, precej uspe\u0161en. Generacija Erazmusov je ve\u010dinoma proevropska, pa \u010deprav je finan\u010dno v slabem stanju. Vpliv kulturnih iniciativ zato ni zanemarljiv. Naslednja \u0161tiri leta bodo razburkana. Mo\u017eno je, da Britanija razpade, da se bo \u0160kotska odcepila in se pridru\u017eila EU. Evropski projekt je tudi v drugih dr\u017eavah vse manj priljubljen. Edina re\u0161itev, ki jo vidim, je, da se spremeni ekonomska politika in se okrepi solidarnost, predvsem do srednjega in delavskega razreda. Le takrat bodo ljudje, ki se zdaj lahko nagibajo k protievropski in ekstremni desnici, postali spet bolj pripravljeni sodelovati v zdru\u017eeni Evropi.” Dr. Barbara Samaluk, raziskovalka prekarizacije na univerzi Greenwich: “Najve\u010dja tragedija je, da brexit ni bil neizogiben. Osnova sta bila prepir znotraj konzervativcev in vpra\u0161anje migracij. Debate so bile izjemno ksenofobne, rasisti\u010dne. Ni bilo prave debate o EU. Nedvomno vsi nasprotujemo temu, kar je kot institucija pos<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n