Pribli\u017eno eden od \u0161tirih slovenskih dr\u017eavljanov v starostni skupini med 16 in 65 let je skromno podkovan v pismenosti, ra\u010dunanju in re\u0161evanju problemov, kar je precej vi\u0161ji dele\u017e kot v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).<\/p>\n
Najvi\u0161jo, \u010detrto oziroma peto stopnjo pismenosti je pokazalo 5,6 odstotka sodelujo\u010dih, medtem ko povpre\u010dje dr\u017eav zna\u0161a 10,6 odstotka. \u010cetrta stopnja pomeni, da je posameznik sposoben zdru\u017eevati, pojasniti in izlo\u010diti podatke iz zahtevnih ali dalj\u0161ih besedil, ki vsebujejo odvisne, lahko pa tudi med seboj nasprotujo\u010de si informacije.<\/p>\n
Skoraj \u010detrtina sodelujo\u010dih, 24,9 odstotka, je dosegla prvo stopnjo pismenosti, kar pomeni, da znajo prebrati kratka besedila znanih tem in v njih poiskati dolo\u010deno natan\u010dno informacijo. Povpre\u010dje dr\u017eav pri prvi stopnji zna\u0161a 18,9 odstotka sodelujo\u010dih.<\/p>\n
Znanje ra\u010dunanja so s \u010detrto oz. peto stopnjo ocenili pri 8,6 odstotka vklju\u010denih v raziskavo, povpre\u010dje pa na tem podro\u010dju zna\u0161a 11,3 odstotka. \u010cetrta stopnja tu pomeni, da posameznik razume \u0161irok spekter matemati\u010dnih podatkov, ki so lahko zapleteni, abstraktni ali se nahajajo v nepoznanem kontekstu.<\/p>\n
Prvo stopnjo znanja ra\u010dunanja je doseglo 25,8 odstotka sodelujo\u010dih, pri \u010demer povpre\u010dje dr\u017eav pri tej stopnji zna\u0161a 22,7 odstotka. Tisti s to stopnjo znanja med drugim obvladajo osnovne matemati\u010dne postopke v konkretnih kontekstih.<\/p>\n
Sposobnost re\u0161evanja problemov so s tretjo stopnjo ocenili pri 3,7 odstotka sodelujo\u010dih, kar je za 2,1 odstotne to\u010dke manj od povpre\u010dja dr\u017eav \u010dlanic OECD. Nekdo, ki je ocenjen s tretjo stopnjo, zna re\u0161iti naloge, ki vklju\u010dujejo razli\u010dne ra\u010dunalni\u0161ke aplikacije, veliko \u0161tevilo korakov ter iskanje in uporabo za konkreten primer namenjenih ukazov v novem okolju.<\/p>\n
Nadpovpre\u010dno velika je tudi razlika v znanju med posamezniki. Razlike so po ugotovitvah raziskave med drugim odvisne od starosti, stopnje izobrazbe in socialnih okoli\u0161\u010din posameznikov.<\/p>\n
Ve\u010dina slovenskih delavcev se je pri opravljanju dela v sklopu svoje zaposlitve dobro izkazala. Tako kot v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah OECD imajo omenjene spretnosti med drugim pozitiven vpliv na pla\u010de, hkrati pa tudi na neekonomske dejavnike, kot so zaupanje v soljudi, politi\u010dna participacija in udejstvovanje v prostovoljskih aktivnostih, so \u0161e zapisali izvajalci raziskave.<\/p>\n
Raziskavo so v Sloveniji izvedli med 1. aprilom in 31. decembrom 2014 na vzorcu 5331 odraslih v starostni skupini med 16 in 65 let. V vseh dr\u017eavah skupaj so v raziskavo vklju\u010dili 216.250 odraslih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odrasli v Sloveniji so v povpre\u010dju po pismenosti, znanju ra\u010dunanja in sposobnosti re\u0161evanja problemov v tehnolo\u0161ko razvitih okoljih pod povpre\u010djem dr\u017eav \u010dlanic OECD, je pokazala Raziskava spretnosti odraslih PIAAC 2016. Se je pa pismenost v zadnjih dveh desetletjih precej izbolj\u0161ala, so sporo\u010dili iz OECD.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":84113,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n