V Mariboru je postavljenih okoli tiso\u010d lokacij ekolo\u0161kih otokov oziroma zbiralnic, kjer je omogo\u010deno lo\u010deno zbiranje odpadnega papirja, drobne embala\u017ee in odpadnega stekla. Lokacije zbiralnic lo\u010denega zbiranja odpadkov je v vsem obdobju njihovega obstoja dolo\u010dala Snaga v sodelovanju s predstavniki Mestnih \u010detrti in Krajevnih skupnosti, smo izvedeli z Mestne ob\u010dine Maribor, vendar pa se skoraj tedensko zgodi, da je potrebno zbiralnico umakniti ali premakniti. “Trenutno imamo po mestu 1028 tak\u0161nih zbiralnic, ki so se na nek na\u010din dobro prijele, saj so ob\u010dani sistem lo\u010devanja dobro sprejeli in odpadke vestno lo\u010dujejo. V zadnjem \u010dasu predstavljajo dolo\u010dene te\u017eave predvsem kosovni odpadki, ki tja ne sodijo, vendar se na Snagi zmeraj potrudijo, da jih tudi sproti odva\u017eajo in lokacije po\u010distijo,” dodaja Urad za Komunalo, promet in prostor. Da so v zadnjem letu spremenili lokacije ve\u010d kot 30 ekolo\u0161kim otokom, pojasni Snaga, za kar sta prevladujo\u010da dva razloga. Prvi, ki je najpogostej\u0161i, je ta, da ob\u010dani na ekolo\u0161kih otokih odlagajo vse vrste odpadkov, namesto da bi jih peljali v zbirni center. “Na tem mestu moramo izraziti za\u010dudenost, kako je lahko nekomu v interesu kaziti podobo nekega dela mesta s tem, ko odlo\u017ei odpadke, ki tja ne sodijo, na ekolo\u0161ki otok, ko pa jih \u017ee ima v avtomobilu in jih lahko odpelje v zbirni center. To je enostavno malomarno in ni po\u0161teno do drugih ob\u010danov, ki se trudijo vestno lo\u010devati odpadke,” pove predstavnica Snage Petra Hercog in doda, da zaradi tak\u0161nih primerov iz ekolo\u0161kih otokov nastanejo prava mala divja odlagali\u0161\u010da, ki stanovalce seveda motijo. Zato \u017eelijo, da se ekolo\u0161ki otoki odstranijo. Slavica Pi\u010derko Peklar Drugi najpogostej\u0161i vzrok za spreminjanje lokacij pa je nezmo\u017enost dosega dogovora znotraj lokalne skupnosti, kje je najustreznej\u0161a lokacija za ekolo\u0161ki otok. “Vsaka lokacija nekoga moti. To razumemo, ampak na\u0161a skupna odgovornost je, da na ekolo\u0161kih otokih odlagamo tiste odpadke, ki so jim ekolo\u0161ki otoki namenjeni. \u010ce bi s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Mariboru je postavljenih okoli tiso\u010d lokacij ekolo\u0161kih otokov oziroma zbiralnic, kjer je omogo\u010deno lo\u010deno zbiranje odpadnega papirja, drobne embala\u017ee in odpadnega stekla. Lokacije zbiralnic lo\u010denega zbiranja odpadkov je v vsem obdobju njihovega obstoja dolo\u010dala Snaga v sodelovanju s predstavniki Mestnih \u010detrti in Krajevnih skupnosti, smo izvedeli z Mestne ob\u010dine Maribor, vendar pa se skoraj tedensko zgodi, da je potrebno zbiralnico umakniti ali premakniti. “Trenutno imamo po mestu 1028 tak\u0161nih zbiralnic, ki so se na nek na\u010din dobro prijele, saj so ob\u010dani sistem lo\u010devanja dobro sprejeli in odpadke vestno lo\u010dujejo. V zadnjem \u010dasu predstavljajo dolo\u010dene te\u017eave predvsem kosovni odpadki, ki tja ne sodijo, vendar se na Snagi zmeraj potrudijo, da jih tudi sproti odva\u017eajo in lokacije po\u010distijo,” dodaja Urad za Komunalo, promet in prostor. Da so v zadnjem letu spremenili lokacije ve\u010d kot 30 ekolo\u0161kim otokom, pojasni Snaga, za kar sta prevladujo\u010da dva razloga. Prvi, ki je najpogostej\u0161i, je ta, da ob\u010dani na ekolo\u0161kih otokih odlagajo vse vrste odpadkov, namesto da bi jih peljali v zbirni center. “Na tem mestu moramo izraziti za\u010dudenost, kako je lahko nekomu v interesu kaziti podobo nekega dela mesta s tem, ko odlo\u017ei odpadke, ki tja ne sodijo, na ekolo\u0161ki otok, ko pa jih \u017ee ima v avtomobilu in jih lahko odpelje v zbirni center. To je enostavno malomarno in ni po\u0161teno do drugih ob\u010danov, ki se trudijo vestno lo\u010devati odpadke,” pove predstavnica Snage Petra Hercog in doda, da zaradi tak\u0161nih primerov iz ekolo\u0161kih otokov nastanejo prava mala divja odlagali\u0161\u010da, ki stanovalce seveda motijo. Zato \u017eelijo, da se ekolo\u0161ki otoki odstranijo. Slavica Pi\u010derko Peklar Drugi najpogostej\u0161i vzrok za spreminjanje lokacij pa je nezmo\u017enost dosega dogovora znotraj lokalne skupnosti, kje je najustreznej\u0161a lokacija za ekolo\u0161ki otok. “Vsaka lokacija nekoga moti. To razumemo, ampak na\u0161a skupna odgovornost je, da na ekolo\u0161kih otokih odlagamo tiste odpadke, ki so jim ekolo\u0161ki otoki namenjeni. \u010ce bi s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n