Ljubljana \u2013 1. julij 2016 \u2013 \u00bbZ vidika zmogljivosti na\u0161ega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi na\u0161 klju\u010den izziv za prihodnost. Pika<\/b><\/i>!<\/i>\u00ab je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom \u00bbKro\u017eno gospodarstvo \u2013 to ni samo recikla\u017ea\u00ab jasen in odlo\u010den dr. Janez Poto\u010dnik, pionir in zagovornik prehoda v kro\u017eno gospodarstvo.<\/b> V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, zavr\u017eemo kar 30 odstotkov hrane, na drugi strani pa se soo\u010damo z 800 milijoni la\u010dnih, je dr. Poto\u010dnik nanizal samo nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, ka\u017eejo tudi globalne analize, najve\u010dji, to je kar 63,8 odstotni, dele\u017e odre\u017eejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo pre\u017eivetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potro\u0161ni\u0161ki model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Poto\u010dnika \u00bbedina mo\u017ena pot za na\u0161 dolgoro\u010dni obstoj\u00ab.<\/p>\n
Okroglo mizo, na kateri so poleg Poto\u010dnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovi\u010d, Uro\u0161 Vajgl<\/b> iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko \u0160prinzer<\/b>, eden izmed idejnih vodij SpRiNG \u2013 Slovenske mre\u017ee kro\u017enega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Dru\u0161tva Ekologi brez meja Erika Oblak<\/b>, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja<\/b>. Moderirala jo je Ladeja Godina Ko\u0161ir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo <\/b>ter <\/b>klju\u010dna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj kro\u017eno gospodarstvo v regiji.<\/p>\nRde\u010di alarmi posledica pridelave hrane<\/b><\/h2>\n
Dr. Poto\u010dnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v kro\u017eno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden klju\u010dnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da \u00bbni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.\u00ab In opozoril, da, po tem, ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospe\u0161ka, danes \u017eivimo v stoletju velike ranljivosti, ko je na\u0161a odgovornost za dolgoro\u010dni obstoj veliko ve\u010dja, kot je bila kdaj koli prej.<\/p>\n
Trenutno nas na planetu \u017eivi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije ka\u017eejo, da nas bo 9,7 milijarde. In \u017ee ob zdaj\u0161njem \u0161tevilu ljudi na zemlji, analize ka\u017eejo, da smo predvsem na dveh podro\u010djih, klju\u010dnih za obstoj \u010dlove\u0161tva, \u017ee v rde\u010di coni ali na tako imenovani planetarni meji \u2013 to sta upravljanje s tokovi fosforja in du\u0161ika ter na podro\u010dju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. \u00bbIn vse te je bodisi izklju\u010dno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanj\u0161ati te vplive najpomembnej\u0161a naloga,\u00ab je prepri\u010dan Poto\u010dnik.<\/p>\n
\u0160tevilke na primer neizprosno ka\u017eejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki \u0161e omogo\u010dajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.<\/p>\n
Kljub temu imamo kar 800 milijonov la\u010dnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. \u00bbEvropa je pri dele\u017eu predebelih ljudi nekje na sredini, prednja\u010dita pa seveda ZDA in Arabske dr\u017eave,\u00ab je pojasnil Poto\u010dnik.<\/p>\n
Nespodbuden je \u0161e en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo \u0161e vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je ta del skoncentriran v rokah pe\u0161\u010dice \u2013 bolj ali manj deset globalnih podjetij.<\/p>\n
Zaskrbljujo\u010d je tudi podatek, je poudaril Poto\u010dnik, da \u0161e vedno zavr\u017eemo 30 odstotkov hrane. \u00bbIn to pomeni, da posledi\u010dno zavr\u017eemo tudi eno tretjino vse vode, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vlo\u017eeno v proizvodnjo te tretjine hrane,\u00ab opozori na manj vidni del stro\u0161kov.<\/p>\n
\u00bbNajprej se je potrebno nau\u010diti \u00bbferpleja\u00ab. Tega v svetu primanjkuje<\/i>,\u00ab je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovi\u010d. In nadaljeval, da se nam \u00bbblagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogo\u010de pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na ni\u017eji standard. Delil je tudi spomin iz svojega otro\u0161tva, ko je bilo zaradi manj blagostanja potrebno biti zelo racionalen \u2013 danes bi temu rekli kro\u017een. \u00bbKo smo imeli koline, se je uporabil prav vsak del\u010dek pra\u0161i\u010da, ni\u010d ni \u0161lo v ni\u010d.\u00ab<\/p>\n
Iz dana\u0161njega \u010dasa pa je izpostavil primer projekta ravnanja z odpadki v ob\u010dini Kr\u0161ko, kjer je bil \u017eupan. \u00bbTa primer dokazuje, da lahko v desetih letih, \u010de se resno loti\u0161 problema komunalnih odpadkov, pride\u0161 do tega, da se na deponijo odlo\u017ei le \u0161e pet odstotkov vseh zbranih odpadkov,\u00ab je povedal Bogovi\u010d. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.<\/p>\n