Maribor\u010dani so bili v stiku s prvim javnim prikazovanjem filmov prej kot v letu dni po prvi javni projekciji bratov Lumiere v Parizu decembra 1895. Prvi stalni kinematograf je Maribor dobil 13 let kasneje, neko\u010d prepolne dvorane pa so se proti koncu 20. stoletja za\u010dele prazniti. Danes edini nekomercialni kino v mestu je letos ostal brez dvorane. O 120-letni zgodovini kinematografov v Mariboru govori najnovej\u0161a razstava v Univerzitetni knji\u017enici Maribor, ki jo je pripravila Nina Lon\u010dar. Pod naslovom \u017dive\u010de fotografije v \u017eivljenjski velikosti je v treh razstavi\u0161\u010dih do septembra na ogled razvoj kinematografske dejavnosti v Mariboru od za\u010detkov do danes. Za prvo filmsko predstavo v Mariboru je poskrbel potujo\u010di Edisonov kinematograf Ideal v lasti Charlesa Crasseja, ki je od 24. do 29. oktobra 1896 prikazoval “\u017eive\u010de fotografije v \u017eivljenjski velikosti” v pivnici G\u00f6tz, dana\u0161nji Unionski dvorani. Obiskovalci so si lahko ogledali osem preprostih prizorov iz tedanjega \u017eivljenja v Parizu. Do leta 1908 so v mestu gostovali prete\u017eno manj\u0161i kinematografi, poleg katerih sta bila ve\u010dkrat tudi zabavi\u0161\u010dni park in mena\u017eerija, kar ka\u017ee na sejemski zna\u010daj teh kinematografov. Prvi stalni kinematograf z imenom Grand Elektro Bioskop je Maribor dobil leta 1908 v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu dana\u0161nje Partizanske in Cafove ulice. Deloval je pod vodstvom arhitekta Aloisa Tscherneta, pri delu pa mu je pomagala Lina Gu\u0161tin, ki je s\u010dasoma prevzela kinematograf in ga preimenovala v Marburger Bioskop. V prvi polovici 20. stoletja sta v mestu delovala Mariborski bioskop in Mestni kino v stavbi dana\u0161njega gledali\u0161\u010da, postopoma pa so se odpirale \u0161e nove kino dvorane, med drugim Grajski kino v Mariborskem gradu in kino Diana na Studencih, leta 1935 pa je bilo odmevno odprtje novega kina na Grajskem trgu, ki se je pozneje preimenoval v kino Udarnik in je vklju\u010deval tudi no\u010dni bar, keglji\u0161\u010de, restavracijo in sla\u0161\u010di\u010darno. Junija 1947 je bilo v sklopu komunalnih podjetij v Maribor<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Maribor\u010dani so bili v stiku s prvim javnim prikazovanjem filmov prej kot v letu dni po prvi javni projekciji bratov Lumiere v Parizu decembra 1895. Prvi stalni kinematograf je Maribor dobil 13 let kasneje, neko\u010d prepolne dvorane pa so se proti koncu 20. stoletja za\u010dele prazniti. Danes edini nekomercialni kino v mestu je letos ostal brez dvorane. O 120-letni zgodovini kinematografov v Mariboru govori najnovej\u0161a razstava v Univerzitetni knji\u017enici Maribor, ki jo je pripravila Nina Lon\u010dar. Pod naslovom \u017dive\u010de fotografije v \u017eivljenjski velikosti je v treh razstavi\u0161\u010dih do septembra na ogled razvoj kinematografske dejavnosti v Mariboru od za\u010detkov do danes. Za prvo filmsko predstavo v Mariboru je poskrbel potujo\u010di Edisonov kinematograf Ideal v lasti Charlesa Crasseja, ki je od 24. do 29. oktobra 1896 prikazoval “\u017eive\u010de fotografije v \u017eivljenjski velikosti” v pivnici G\u00f6tz, dana\u0161nji Unionski dvorani. Obiskovalci so si lahko ogledali osem preprostih prizorov iz tedanjega \u017eivljenja v Parizu. Do leta 1908 so v mestu gostovali prete\u017eno manj\u0161i kinematografi, poleg katerih sta bila ve\u010dkrat tudi zabavi\u0161\u010dni park in mena\u017eerija, kar ka\u017ee na sejemski zna\u010daj teh kinematografov. Prvi stalni kinematograf z imenom Grand Elektro Bioskop je Maribor dobil leta 1908 v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu dana\u0161nje Partizanske in Cafove ulice. Deloval je pod vodstvom arhitekta Aloisa Tscherneta, pri delu pa mu je pomagala Lina Gu\u0161tin, ki je s\u010dasoma prevzela kinematograf in ga preimenovala v Marburger Bioskop. V prvi polovici 20. stoletja sta v mestu delovala Mariborski bioskop in Mestni kino v stavbi dana\u0161njega gledali\u0161\u010da, postopoma pa so se odpirale \u0161e nove kino dvorane, med drugim Grajski kino v Mariborskem gradu in kino Diana na Studencih, leta 1935 pa je bilo odmevno odprtje novega kina na Grajskem trgu, ki se je pozneje preimenoval v kino Udarnik in je vklju\u010deval tudi no\u010dni bar, keglji\u0161\u010de, restavracijo in sla\u0161\u010di\u010darno. Junija 1947 je bilo v sklopu komunalnih podjetij v Maribor<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n